174. Pravilnik o tehničnih normativih za površinsko pridobivanje arhitektonskega gradbenega kamna (okrasnega kamna), tehničnega kamna, gramoza in peska ter za predelavo arhitektonskega gradbenega kamna
Na podlagi prvega, četrtega in petega odstavka 30. člena ter drugega odstavka 49. člena zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ št. 38/77 in 11/80) predpisuje direktor Zveznega zavoda za standardizacijo v soglasju s predsednikom Zveznega komiteja za energetiko in industrijo, predsednikom Zveznega komiteja za delo, zdravstvo in socialno varstvo ter zveznim sekretarjem za notranje zadeve
PRAVILNIK
O TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA POVRŠINSKO PRIDOBIVANJE ARHITEKTONSKEGA GRADBENEGA KAMNA (OKRASNEGA KAMNA), TEHNIČNEGA KAMNA, GRAMOZA IN PESKA TER ZA PREDELAVO ARHITEKTONSKEGA GRADBENEGA KAMNA
Ta pravilnik predpisuje tehnične normative za površinsko pridobivanje arhitektonskega gradbenega kamna (okrasnega kamna), tehničnega kamna, gramoza in peska ter za predelavo arhitektonskega gradbenega kamna.
Pri površinskem pridobivanju iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi predpisi o tehničnih normativih pri površinskem izkoriščanju ležišč mineralnih surovin, predpisi o tehničnih normativih za pripravo mineralnih surovin - rudnin neželeznih kovin in predpisi o tehničnih normativih za kompresorske postroje, če ni s tem pravilnikom določeno drugače.
Posamezni v tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1) raziskovanje je faza inženirsko-geoloških in rudarskih del, ki se opravljajo za ugotavljanje kakovosti in količin rudninskih zalog ter za določitev potrebnih tehnoloških parametrov za ustrezne rudnine in spremljajoče kamnine;
2) pridobivanje je vrtanje, odstreljevanje, kopanje in rezanje (sekanje), nakladanje, transport, skladiščenje končnih proizvodov ter odkrivanje in odlaganje jalovine;
3) predelava je primarno rezanje, transport in skladiščenje blokov in tombolonov, rezanje, poliranje, robljenje, transport in skladiščenje plošč arhitektonskega gradbenega kamna ter zbiranje in odlaganje odpadkov iz predelave;
4) arhitektonski gradbeni kamen je rudnina, ki se dobi iz sedimentnih, magmatskih in metamorfnih kamnin v blokih in ploščah in se uporablja za arhitekturo, gradbeništvo, kiparstvo, za okrasne in druge namene;
5) tehnični kamen je rudnina, ki se dobi iz sedimentnih, magmatskih in metamorfnih kamnin in se uporablja kot tehnični gradbeni kamen, v industriji pa za posebne namene;
6) primarni blok kamninske gmote je monolit, ki ga dobimo iz matične kamninske gmote; iz njega pozneje po potrebi dobimo bloke, primerne za industrijsko predelavo;
7) bloki za industrijsko predelavo so iz trdne kamnine, imajo obliko pravilnega paralelopipeda s šestimi obdelanimi ploskvami, in so širši od 30 cm;
8) tomboloni so manjši kameni monoliti praviloma geometrijske oblike, ki se naprej predelujejo;
9) plošče so planparalelni kameni proizvodi, ki jih dobimo iz ležišč ali z rezanjem blokov in tombolonov (na polnojarmenik razrezane plošče) in so široke do 30 cm;
10) rekultiviranje je postopek, s katerim zemljišče, ki je prizadeto zaradi izkoriščanja rudnin, spravimo v tako stanje, da ga lahko uporabljamo za določene namene;
11) biološka sanacija je ozelenjevanje zemljišča, prizadetega zaradi izkoriščanja rudnin;
12) obrežni kopi so površinski kopi arhitektonskega gradbenega kamna, katerih delovne površine mejijo z morjem, jezerom ali reko.
II. PRIDOBIVANJE ARHITEKTONSKEGA GRADBENEGA KAMNA
1. Odpiranje površinskega kopa
Preden odpremo in pripravimo površinski kop, moramo pravočasno odstraniti pokrivno jalovnsko plast.
Dela pri odstranjevanju jalovinske plasti mineralne surovine se izvajajo stopničasto od zgoraj navzdol, pri tem pa se ta plast ne sme podkopavati.
Če se jalovinska plast odriva ali preriva z višje etaže na nižjo etažo ali na osnovno etažno ravnino površinskega kopa, se na tem območju ne smejo izvajati kakršnakoli dela.
Če so na območju površinskega kopa plazišča ali nestabilni deli ležišča, se mora to območje z jarki zavarovati pred vdorom površinskih in izvirnih voda.
Deli jalovinske plasti ali ležišča rudnine, ki se odstranjujejo ročno in se pogosto rušijo, se morajo odstranjevati na čelu odkopa le z varnega mesta, in sicer od zgoraj navzdol.
Pri ročnem odstranjevanju jalovinske plasti se mora pustiti med vznožjem jalovinske etaže in sprednjim robom odkrite kamnine, ki se pridobiva, zaščitni (varnostni) pas, ki je širok najmanj pol višine delovnega čela na odkrivki.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pri pridobivanju blokov s podiranjem širina varnostnega pasu znaša najmanj 1/4 višine etaže.
Nagibni kot delovne brežine etaže pri odkopavanju jalovine sme znašati največ 90 stopinj če se stabilnost dokaže s preiskavami.
Delovna širina etažne ravnine pri odkopavanju jalovine se določi v odvisnosti od mehanizacije, ki se uporablja na etaži.
Dela pri rahljanju in drobljenju trdne pokrivne kamnine se morajo izvajati tako, da se z detonacijo razstreliva ne poškoduje celovitost kamninske gmote, ki jo pridobivamo.
Vsak globinski kop mora imeti dva izhoda na površino kopa.
Obrežni kopi se smejo odpirati le nad koto najvišjega dosega valov.
Če se odkopavanje izvaja pod vodno gladino, se morajo postaviti ustrezni varnostni stebri in izvesti ustrezni tehnični ukrepi, ki preprečujejo nagli vdor vode v površinski kop.
Jalovina iz površinskega kopa se mora odložiti na tisto mesto, ki ne zavzame in ne ogroža prostora za prihodnje pridobivanje.
2. Proizvodnja blokov arhitektonskega gradbenega kamna
Bloki in tomboloni arhitektonskega gradbenega kamna (v nadaljnjem besedilu: bloki) se morajo dobivati tako, da se ne poškoduje celovitost izkopanega bloka.
Višina etaž, na katerih se pridobiva kamen, se mora določiti v skladu z geološkimi in inženirsko-geološkimi lastnostmi kamnine, z načinom odkopavanja in z mehanizacijo, ki se uporablja na tem kopu.
Nagibni kot delovne brižine etaže za dobivanje blokov sme znašati do 90 stopinj, če se stabilnost etaže dokaže s preiskavami.
Nekakovostni deli kamnine se smejo pustiti v brežinah etaž za dobivanje blokov samo, če so dovolj stabilni in če ne ogrožajo del pri dobivanju bokov.
Etaže ni dovoljeno podkopavati, če to ni sestavni del načina odkopavanja.
Pri prenašanju oziroma premikanju blokov se morajo uporabljati ustrezni tehnični ukrepi za preprečevanje padca ali prevrnitve bloka.
Pri zasekovanju kamnine ali blokov se morajo na varen način odstraniti deli, za katere je nevarno, da se odkrušijo.
Ni dovoljena obdelava blokov na strmi in neravni površini.
Če se koristna rudnina naklada in prevaža na etaži, morajo biti ceste zaradi varne vožnje prehodne in široke najmanj 5 m.
Bloki se morajo premikati, prenašati in nakladati po navodilu za ravnanje s stroji in z napravami na površinskem kopu.
Ni dovoljeno premikanje blokov po brežinah z nagibom, večjim kot 45%.
Na deloviščih kopa, kjer se primarni bloki velike mase dobivajo iz trdne kamninske gmote z rezalnimi stroji ter z vrtanjem in odrivanjem, ne sme biti višina etaže in medetaže večja kot 20 m.
Ko gre za magmatske kamnine z nepravilno krojitvijo, sme biti ne glede na tretji odstavek tega člena delovno čelo etaže tudi višje kot 20 m, če se stabilnost dokaže z geomehanskimi preiskavami.
Stroji za rezanje in podsekovanje primarnih blokov iz kamninske gmote morajo biti ustrezno zavarovani pred delci, ki odletavajo pri delu z rezalnim orodjem.
Blok ne sme viseti na kljuki dlje kot je treba, da se vzdigne, prenese in spusti.
Med nakladanjem blokov na tovornjak mora biti vozilo zavrto po predpisih. Tovornjak, ki se naklada, mora biti v polmeru dosega dvigalnika.
Tovornjak za nakladanje mora biti postavljen tako, da se naklada z bočne ali z zadnje strani zaboja, pri tem pa ni dovoljeno prenašati blokov čez kabino tovornjaka.
Vzpon cest za transport blokov s tovornjaki s posamezne etaže ne sme biti večji kot 20%.
V površinskem kopu se na delovnih površinah bloki transportirajo z vitli, dvigalniki, odri, drčami idr. Za transport blokov na površinskem kopu se morajo izdelati navodila za ravnanje, odvisno od uporabljenih transportnih sredstev.
Bloki se lahko transportirajo tako, da se kotalijo, prevračajo in premetujejo, če je pri tem zagotovljeno, da ohranijo svoje fizične lastnosti.
Na etažah, ki so izpostavljene sunkom vetra s hitrostjo več kot 20 m/s, se mora ta čas delo na površinskem kopu ustaviti.
Zgornji rob končne brežine kopa mora biti ograjen, ograja pa mora biti oddaljena najmanj 5 m od roba kopa in mora biti visoka najmanj 1,2 m.
Če se poleg arhitektonskega gradbenega kamna v površinskem kopu pridobiva tudi tehnični kamen, se mora določiti seizmični vpliv stresanj, ki jih povzročijo odstreljevalna dela na kopu tehničnega kamna.
Razlivanje različnih olj in drugih kemičnih penetrantov po kamninski gmoti ali razrezanih blokih ni dovoljeno.
Bloki se označijo s trajno označbo, ki ne poškoduje kamninske gmote, namenjene za nadaljnjo predelavo.
Označba mora biti na čelni strani bloka (na eni od dveh najmanjših ploskev) in mora biti dostopna pri skladiščenju.
Poleg označbe mora biti na bloku ustrezno zaznamovana naravna plastovitost kamninske gmote, če ni vidna.
3. Način odkopavanja blokov
Za dobivanje primarnih blokov se morajo v kamninski gmoti čim bolj izkoristiti razpoke in oslabljene ploskve (naravni pogoji).
V ležiščih arhitektonskega kamna z odločenimi plastmi se kamen dobiva z vrtanjem vzporednih vrtin v ravnini odrezanja ter s klanjem z zagozdami, z detonirajočo vžigalno vrvico, s črnim smodnikom, z rezanjem z zavojno (helikoidalno) vrvjo, z rezanjem z diamantnimi krožnimi reznimi ploščami in kako drugače.
Rezanje primarnih blokov iz ležišč z odločenimi plastmi se praviloma izvaja pravokotno na ravnino razpok ali ravnino odločenja plasti.
Izrezani bloki se morajo ustrezno označiti vzporedno ali pravokotno na plastne ploskve iz razpoke kamnine.
Primarne bloke smemo dobivati iz kamninske gmote z omejeno in nadzorovano uporabo razstreliva. Za pripravljalna dela za namestitev naprav za rezanje in razbijanje odločenih delov v omejenem prostoru (podseki, zaseki, jaški idr.) ter za množično dobivanje razpokane kamninske gmote lahko uporabljamo ustrezno razstrelivo.
Odkopavanje primarnih blokov velike mase s prevračanjem je dovoljeno na površinskem kopu samo, če so zagotovljeni določeni pogoji, in sicer: popolna dostopnost k bloku, nadzorovano podsekovanje, nadzorovano odrivanje (mehanično ali z razstrelivom), varovanje bloka pred razbitjem pri prevračanju ter izračun lege pri prevračanju bloka.
Odkopavanje primarnih blokov z odrivanjem pri zarezovanju z žično žago in s porivanjem s hidravličnimi ali ustreznimi eksplozivnimi sredstvi se sme opraviti le po poprejšnjem geološkem preučevanju kamninske gmote, predvsem pa razpok in votlin.
Nagibni kot poševne ravnine, po kateri mora zdrsniti primarni blok, mora biti precej manjši od nagibnega kota, pri katerem bi glede na trenje že sam zdrsnil.
Z izračunom določen nagibni kot drsne ravnine se mora preveriti s preskusi in po potrebi popraviti.
4. Rezanje primarnih blokov in blokov za industrijsko predelavo
Zavojna vrv za rezanje kamenih blokov mora biti speljana od pogonske naprave do kraja rezanja izven prehodnih poti.
Mesta, na katerih je zavojna vrv speljana nad prehodnimi potmi ali pod njimi, morajo biti ustrezno zavarovana.
Ni dovoljeno popravljati ali mazati naprave za rezanje z zavojno vrvjo, ko naprava dela in ko se vrv zamenjuje.