Odločba o ugotovitvi, da del 6. točke prvega odstavka 404. člena ZKP nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije

1909. Odločba o ugotovitvi, da del 6. točke prvega odstavka 404. člena ZKP nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije, stran 2418.

ODLOČBA

Ustavno sodišče je na predlog Temeljnega sodišča v Celju, enota v Celju, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na seji dne 9. 7. 1992

6. točka prvega odstavka 404. člena zakona o kazenskem postopku (Uradni list SFRJ, št. 26/86 – prečiščeno besedilo in 74/87) v delu, ki se glasi: »..., da je obsojenec storil dejanje, ki bi bilo obseženo s kaznivim dejanjem iz obsodbe, če bi se zanj prej vedelo, ali kažejo na to...« nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije in se od 26. 6. 1992 dalje ne uporablja kot predpis Republike Slovenije.

Na podlagi 156. člena ustave je sodišče v Celju prekinilo kazenski postopek zoper obtoženca in na ustavnem sodišču začelo postopek za oceno ustavnosti 6. točke prvega odstavka 404. člena zakona o kazenskem postopku v delu, po katerem se sme kazenski postopek, ki je končan s pravnomočno sodbo, obnoviti, če se v primeru obsodbe za nadaljevano kaznivo dejanje ali za kakšno drugo kaznivo dejanje, ki obsega po zakonu več istovrstnih ali več raznovrstnih dejanj, navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki kažejo na to, da je obsojenec storil dejanje, ki bi bilo obseženo s kaznivim dejanjem iz obsodbe, če bi se zanj prej vedelo, pa bi ta dejstva bistveno vplivala na odmero kazni. Predlagatelj trdi, da gre v izpodbijani določbi za obnovo pravnomočno končanega kazenskega postopka v škodo obsojenca. V demokratičnih državah z ustaljenim pravnim redom je obnova kazenskega postopka v škodo obsojenca izključena, tudi v Republiki Sloveniji nova ustava v 31. členu prepoveduje ponovno sojenje o isti stvari. Predlagatelj meni, da je izpodbijana določba v neskladju z 31. členom ustave kakor tudi z določbami mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah.

Po 31. členu ustave nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen.