Pravilnik o pridobitvi certifikata o skladnosti za...

2661. Pravilnik o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev

Na podlagi štiriintridesete alinee 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 - odločba US) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za znanost in tehnologijo

P R A V I L N I K
o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Ta pravilnik določa:

1.

pogoje in postopek za pridobitev certifikata o skladnosti (v nadaljnjem besedilu: certifikat) naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev in njihovih sestavnih delov, ki ga morajo pridobiti, predno so dani v promet ali uporabo (v nadaljnjem besedilu: naprave);

2.

tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati naprave za pridobitev certifikata;

3.

način označevanja posameznih naprav certificiranega tipa z znakom o skladnosti.

II. OBSEG CERTIFICIRANJA

2. člen

Naprave, ki morajo pridobiti certifikat o skladnosti preden gredo v promet, so naslednje:

1.

naprave za površinsko nanašanje fitofarmacevtskih sredstev na traktorski in motorni pogon (v nadaljnjem besedilu: škropilnice);

2.

naprave za prostorsko nanašanje fitofarmacevtskih sredstev na traktorski in motorni pogon (v nadaljnjem besedilu: pršilniki);

3.

ročne oprtne škropilnice;

4.

motorne nahrbtne škropilnice in nahrbtni pršilniki;

5.

naprave za razkuževanje semenskega materiala;

6.

deponatorji granulatov;

7.

zameglilniki.

Certifikat o skladnosti morajo pridobiti tudi vsi tisti sestavni deli naprav, iz prejšnjega odstavka tega člena, kadar so dani v promet posamično (npr. kot rezervni ali sestavni deli), na katere se nanašajo tehnične zahteve določene s tem pravilnikom.

Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za naprave za dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo, s katerimi se nanašajo fitofarmacevtska sredstva v skladiščih in drugih prostorih za skladiščenje rastlin.

III. POGOJI IN POSTOPEK CERTIFICIRANJA

3. člen

Proizvajalec ali uvoznik (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) naprave mora pridobiti certifikat.

Certifikat se izda za posamezno napravo, ali za tip naprave, certifikacijski znak pa mora imeti vsaka naprava.

Dobavitelj naprav mora dostaviti napravo z ustrezno tehnično dokumentacijo in rezultati testiranja v laboratoriju, ki svojo usposobljenost izkaže z akreditacijsko ali drugo ustrezno listino, akreditiranemu certifikacijskemu organu, v postopek za pridobitev certifikata.

Certifikacijski organ mora biti akreditiran v skladu z določbami zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95).

Naprava mora biti pred postopkom certificiranja preskušena v laboratoriju, ki svojo usposobljenost izkaže z akreditacijsko ali drugo ustrezno listino.

Preskusi, meritve in opisi morajo temeljiti na tehničnih zahtevah za naprave v skladu z določbami tega pravilnika in na podlagi slovenskih oziroma enakovrednih mednarodnih standardov, kar je razvidno iz tabele:

- oznaka tipa naprave                            SIST ISO 10627/1
- tehnični opis sestavnih delov naprav           SIST ISO 10627/2
- nastavljanje odmerka škropiva                  SIST ISO 5682/3
- določanje skupnega tehničnega ostanka
škropiva                                         SIST ISO 13440
- delovanje protikapnih mehanizmov               SIST ISO 6686
- označevanje šob z barvno kodo                  SIST ISO 10625
- preskušanje šob                                SIST ISO 5682/1
- preskušanje škropilnic z vidika lastnosti in
natančnosti škropljenja                          SIST ISO 5682/2
- prostornina rezervoarja in premer nalivne
odprtine                                         SIST ISO 9357
- mere priključkov za šobe in manometre          SIST ISO 8169
- preskušanje deponatorjev granulatov            SIST ISO 8524
- priporočene delovne širine                     SIST ISO 6720

4. člen

Dobavitelj naprave lahko pridobi certifikat in znak o skladnosti, če certifikacijskemu organu predloži tuje poročilo o preskusu, v skladu z določbami navodila za izdajanje in prenašanje atestov o ustreznosti, ki se nanašajo na proizvode iz tujine in o priznavanju poročil o preskusih, izdanih v tujini (Uradni list RS, št. 21/94).

Certifikacijski organ na podlagi ugotovitev iz priložene tehnične dokumentacije, rezultatov meritev in ogleda dostavljene naprave lahko izda certifikat ali zavrne njegovo izdajo in zahteva dodatno preskušanje celotne naprave ali pa delno preskušanje tistih elementov in parametrov, ki ne ustrezajo tehničnim zahtevam določenim s tem pravilnikom.

Postopek določen s tem pravilnikom velja tudi za vse sestavne dele naprav, kadar se ti uvažajo ali prodajajo posamično.

5. člen

Certifikat je veljaven 5 let od dneva izdaje.

6. člen

Certifikacijski organ vodi registre o izdanih certifikatih in znakih o skladnosti in jih ustrezno arhivira za dobo desetih let.

7. člen

Znak o skladnosti izda ministrstvo, pristojno za standardizacijo in meroslovje v skladu s predpisi o standardizaciji .

IV. SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE IN NAČIN OZNAČEVANJA ZA VSE TIPE NAPRAV

8. člen

Na napravi mora biti označen tip naprave ali pripadnost tipu in leto izdelave.

Na napravah morajo biti trajno in neizbrisljivo nameščena jasna in enostavna navodila o nastavitvi odmerka (tabele ali diagrami). Če na napravi ni mogoče trajno namestiti takšnih navodil, jih je potrebno priložiti napravi.

Sestavni deli naprave, ki se pri uporabi obrabijo, morajo biti zamenljivi.

Obrabljivi deli (šobe, filtrni vložki, protikapni ventili, ventili, membrane in batni obročki črpalk) morajo biti lahko dostopni in enostavno zamenljivi.

A)

Šobe:

Šobe morajo biti tako označene, da je mogoče določiti tip, velikost in druge pomembne podatke. Oznaka je lahko tudi koda (številka tipa, simboli, barva), na podlagi katere se lahko s pomočjo priloženih tabel določi zahtevane podatke.

B)

Rezervoarji:

1.

Naprave morajo biti izdelane tako, da sestavni deli, ki se med delovanjem naprave pregrevajo, ne pridejo v stik s škropivom pri polnjenju ali praznjenju.

2.

Naprave morajo biti izdelane tako, da se jih lahko varno napolni.

3.

Naprave morajo biti izdelane tako, da je zgornja in spodnja meja polnjenja rezervoarja jasno označena.

4.

Naprave morajo biti izdelane tako, da fitofarmacevtska sredstva ne iztekajo nenadzorovano.

5.

Pokrov rezervoarja na napravi mora dobro tesniti.

6.

Naprave morajo biti izdelane tako, da se brez težav ugotovi količino fitofarmacevtskega sredstva v rezervoarju.

7.

Stopnja hrapavosti Rz po standardu SIST ISO 4287 notranjih in zunanjih sten rezervoarja mora biti manjša od 0,1 mm.

C)

Filtri:

Vse naprave, razen deponatorji granulatov in zameglilniki, morajo imeti v nalivni odprtini rezervoarja, ki ni pod tlakom, vgrajeno sito z mero okenca med 0,5–2 mm. Naprave, ki imajo pri delovanju rezervoarje pod tlakom, morajo imeti snemljivo sito za nalivno odprtino, ki ga priloži izdelovalec naprave.

D)

Krmilne naprave:

1.

Naprave morajo biti izdelane tako, da se jih lahko z delovnega mesta varno uravnava, nadzoruje in v hipu zapre.

2.

Krmilni mehanizmi naprave morajo biti dosegljivi z delovnega mesta. Pri napravah, ki so priključene na traktor, so lahko krmilni mehanizmi nameščeni tudi tako, da se jih doseže z delovnega mesta z iztegovanjem roke nazaj.

3.

Krmilni mehanizmi morajo biti lahko dostopni ter nameščeni in izdelani v skladu z njihovo funkcijo. Pri napravah, ki so priključene na traktor, morajo biti krmilni mehanizmi prilagojeni različnim tipom traktorjev in ne smejo ovirati prostega gibanja traktorista na delovnem mestu.

V. SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA VSE TIPE NAPRAV, RAZEN ZA NAPRAVE ZA RAZKUŽEVANJE SEMENSKEGA MATERIALA IN ZA DEPONATORJE GRANULATOV

9. člen

A)

Šobe:

Razporeditev, število in velikost šob pri teh napravah mora biti takšna, da je z njimi mogoče doseči predpisan hektarski volumski odmerek.

B)

Tesnila:

Tesnila morajo biti pritrjena z nadmero ali z obliko.

C)

Rezervoarji:

1.

Rezervoarji za škropivo, v katerih ne sme biti podtlaka ali nadtlaka, morajo imeti odprtinico za izenačitev tlaka.

2.

Tehnični ostanki škropiva v teh napravah, določeni po standardu SIST ISO 13440, so lahko pri rezervoarjih do 400 litrov prostornine največ 4%, pri večjih rezervoarjih pa največ 3% imenske prostornine rezervoarja.

D)

Filtri:

1.

Sita v nalivnih odprtinah morajo omogočati polnitev rezervoarja z imenskim volumnom do 100 litrov v času največ ene minute, za rezervoarje večje prostornine pa mora biti pretok preko sita najmanj 100 l/min.

2.

Mera okenca mreže centralnega tlačnega filtra mora biti manjša, kot je velikost reže oziroma izvrtine najmanjše predvidene šobe.

3.

Zračnost med rezervoarjem in vstavljenim sitom v nalivni odprtini ne sme biti večja od 2 milimetrov.

4.

Filtri teh naprav morajo biti vgrajeni na dostopnih mestih, filtrski vložki morajo biti zamenljivi in filtrska mreža vložka mora biti lahko dostopna za hitro čiščenje.

E)

Krmilne naprave:

Na tlačne vode naprav morajo biti vgrajeni hitro delujoči ventili, pri katerih se z zasukom krmilne ročice zapre pretok škropiva.

VI. SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ŠKROPILNICE, PRŠILNIKE, ROČNE OPRTNE ŠKROPILNICE IN MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE IN PRŠILNIKE

10. člen

A)

Črpalke:

1.

Volumski pretok črpalke mora biti prirejen potrebam porabnikov. Napaka meritve volumskega pretoka črpalke ne sme biti večja kot 2,5%.

2.

Pri predpisani, normalni uporabi ne smejo nihanja tlaka na tlačni strani črpalke presegati ± 25% od povprečja nastavljenega delovnega tlaka.

B)

Šobe:

1.

Vsaka šoba pri teh napravah mora oblikovati enakomeren curek v skladu s standardom SIST ISO 5682/1, katerega oblika se med delovanjem ne sme spreminjati.

2.

Šobni pretok ne sme odstopati več kot 10% od vrednosti iz tabel odmerkov. Največja dovoljena napaka meritve pretoka je 2,5%.

C)

Rezervoarji:

1.

Rezervoarji za škropivo, ki niso pod tlakom, morajo imeti največjo prostornino za najmanj 5% večjo kot je deklarirana imenska prostornina.

2.

Naprave za polnjenje rezervoarjev morajo biti izdelane tako, da ne prihaja do povratnega odtekanja škropiva.

D)

Filtri:

1.

Pri največjem volumskem pretoku, sme biti padec tlaka na vsakem posameznem filtru teh naprav največ 5%.

2.

Škropivo mora biti na tlačni strani poti do šob centralno filtrirano. Centralni filtri so lahko tudi na dovodnih ceveh. Pri napravah z ročnimi šobami je lahko filter v šobi. Pri nahrbtnih motornih škropilnicah in pršilnikih, ki delujejo brez črpalke, centralni filter ni potreben.

3.

Sila, potrebna za izvlečenje nalivnega sita, ne sme prekoračiti 40 N.

E)

Manometri:

Tlačni manometer pri teh napravah mora imeti številčnico z ustrezno razločljivostjo. Pri pulzirajočih (utripajočih) pretokih s frekvenco več kot 5 Hz, je potrebno uporabiti dušen manometer.

VII. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA NAPRAVE ZA POVRŠINSKO TRETIRANJE POSEVKOV NA TRAKTORSKI IN MOTORNI POGON (ŠKROPILNICE) IN ZA NAPRAVE ZA PROSTORSKO TRETIRANJE VEČLETNIH NASADOV NA TRAKTORSKI IN MOTORNI POGON (PRŠILNIKE)

11. člen

I. SPLOŠNO

A)

Črpalke:

Na napisnih ploščicah črpalk, ki so gnane preko priključne gredi traktorja, mora biti navedena dovoljena vrtilna frekvenca [min-1] pogonske gredi.

B)

Rezervoarji:

1.

Rezervoarji prostornine nad 200 litrov, morajo imeti na vodostajni skali volumen zaokrožen po 100 litrov.

2.

Rezervoarji za škropivo morajo biti opremljeni z mešali, katerih učinkovitost preprečuje več kot 15% odstopanje koncentracije, izmerjene v skladu s standardom SIST ISO 5682/2. Koncentracija škropiva ne sme odstopati več kot 15% tudi v šobah oziroma na škropilnih letvah ves čas praznjenja rezervoarja.

3.

Premeri nalivnih odprtin morajo imeti naslednje minimalne vrednosti:

Pravilnik o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev

Časovnica