na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Azerbajdžan o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BAZIDO)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 8-45/2012, stran 189 DATUM OBJAVE: 6.8.2012
VELJAVNOST: od 10.9.2012 / UPORABA: od 10.9.2012
RS (mednarodne) 8-45/2012
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 10.9.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
45. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Azerbajdžan o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BAZIDO)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Azerbajdžan o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BAZIDO)
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Azerbajdžan o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BAZIDO)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Azerbajdžan o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BAZIDO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 11. julija 2012.
Št. 003-02-6/2012-10
Ljubljana, dne 19. julija 2012
dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE AZERBAJDŽAN O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA, S PROTOKOLOM (BAZIDO)
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE AZERBAJDŽAN O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA, S PROTOKOLOM (BAZIDO)
1. člen
Ratificira se Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Azerbajdžan o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom, podpisana v Ljubljani 9. junija 2011.
2. člen
Konvencija s protokolom se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi(*):
K O N V E N C I J A
MED
VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE AZERBAJDŽAN O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA
MED
VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE AZERBAJDŽAN O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA
Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Azerbajdžan sta se v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja,
sporazumeli:
1. ČLEN
OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. ČLEN
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih upravnoozemeljskih ali političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2.
Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.
3.
Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
a)
v Azerbajdžanu:
(i) davek od dohodkov fizičnih oseb,
(ii) davek od dobička pravnih oseb,
(iii) davek od premoženja,
(iv) davek na zemljiško posest
(v nadaljevanju »azerbajdžanski davek«);
b)
v Sloveniji:
(i) davek od dohodkov pravnih oseb,
(ii) dohodnina,
(iii) davek od premoženja
(v nadaljevanju »slovenski davek«).
4.
Konvencija se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se po dnevu podpisa konvencije uvedejo poleg obstoječih davkov ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.
3. ČLEN
SPLOŠEN POMEN IZRAZOV
1. V tej konvenciji, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:
a)
izraz »Azerbajdžan« pomeni ozemlje Republike Azerbajdžan, vključno z delom Kaspijskega morja (jezera), ki pripada Republiki Azerbajdžan, zračnim prostorom nad Republiko Azerbajdžan, na katerem Republika Azerbajdžan uveljavlja svoje suverene pravice in jurisdikcijo v zvezi s podzemljem, morskim dnom in naravnimi viri, ter vsakim drugim območjem, ki je bilo ali bo mogoče nadalje določeno skladno z mednarodnim pravom in zakonodajo Republike Azerbajdžan;
b)
izraz »Slovenija« pomeni Republiko Slovenijo, in kadar se uporablja v geografskem pomenu, ozemlje Slovenije in tista morska območja, na katerih lahko Slovenija izvaja svoje suverene pravice ali jurisdikcijo skladno s svojo notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom;
c)
izraza »država pogodbenica« in »druga država pogodbenica« pomenita Slovenijo ali Azerbajdžan, kakor zahteva sobesedilo;
d)
izraz »oseba« vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;
e)
izraz »družba« pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;
f)
izraza »podjetje države pogodbenice« in »podjetje druge države pogodbenice« pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
g)
izraz »mednarodni promet« pomeni prevoz z ladjo ali zrakoplovom, ki ga opravlja podjetje države pogodbenice, razen če se z ladjo ali zrakoplovom ne opravljajo prevozi samo med kraji v drugi državi pogodbenici;
h)
izraz »pristojni organ« pomeni:
(i) v Azerbajdžanu: Ministrstvo za finance in Ministrstvo za davke;
(ii) v Sloveniji: Ministrstvo za finance ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
i)
izraz »državljan« v zvezi z državo pogodbenico pomeni:
(i) posameznika, ki ima državljanstvo države pogodbenice;
(ii) pravno osebo, partnerstvo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje v tej državi pogodbenici.
2.
Kadar država pogodbenica uporabi konvencijo, ima izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se konvencija uporablja, pri čemer pomen po veljavni davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.
4. ČLEN
REZIDENT
1. V tej konvenciji izraz »rezident države pogodbenice« pomeni osebo, ki mora po zakonodaji te države plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave, kraja registracije ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo in katero koli njeno upravnoozemeljsko ali politično enoto ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki mora plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi ali od premoženja v njej.
2.
Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:
a)
šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na voljo stalni dom; če ima stalni dom na voljo v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske stike (središče življenjskih interesov);
b)
če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od obeh držav na voljo stalnega doma, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;
c)
če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;
d)
če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
3.
Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države, v kateri je njen sedež dejanske uprave.
5. ČLEN
STALNA POSLOVNA ENOTA
1. V tej konvenciji izraz »stalna poslovna enota« pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.
2.
Izraz »stalna poslovna enota« vključuje zlasti:
a)
sedež uprave;
b)
podružnico;
c)
pisarno;
d)
tovarno;
e)
delavnico;
f)
postavitev, konstrukcijo ali plovilo ali kateri koli drug prostor, ki se uporablja za raziskovanje naravnih virov, in
g)
rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov.
3.
Šteje se, da izraz »stalna poslovna enota« vključuje tudi:
a)
gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali dejavnost nadzora v zvezi z njimi, a samo če tako gradbišče, projekt ali dejavnost traja na ozemlju države pogodbenice več kot 12 mesecev;
b)
storitve, vključno s svetovalnimi storitvami, ki jih podjetje opravlja z zaposlenimi delavci ali drugimi osebami, ki jih uporabi za ta namen, a samo če take dejavnosti (za isti ali z njim povezan projekt) še naprej potekajo v državi pogodbenici v obdobju ali obdobjih, ki v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju skupaj znašajo več kot 6 mesecev.
4.
Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz »stalna poslovna enota« ne vključuje:
a)
uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
b)
vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;
c)
vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;
d)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;
e)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;
f)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih od a do e, če je celotna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali pomožna.
5.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka se, kadar oseba, ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja sedmi odstavek, deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi z dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če dejavnosti te osebe niso omejene na tiste iz četrtega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah tega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.
6.
Ne glede na prejšnje določbe tega člena se za zavarovalnico države pogodbenice, razen v zvezi s pozavarovanjem, šteje, da ima stalno poslovno enoto v drugi državi pogodbenici, če pobira premije na ozemlju te druge države ali zavaruje nevarnosti, ki tam obstajajo, prek osebe, ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja sedmi odstavek.
7.
Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker posluje v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja. Kadar pa so dejavnosti takega zastopnika v celoti ali skoraj v celoti namenjene temu podjetju ter se med podjetjem in zastopnikom v njunih komercialnih ali finančnih odnosih vzpostavijo ali določijo pogoji, drugačni od tistih, ki bi se vzpostavili med neodvisnimi podjetji, se ta ne šteje za zastopnika z neodvisnim statusom v smislu tega odstavka.
8.
Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo ali je pod nadzorom družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, ali posluje v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače), še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge.
6. ČLEN
DOHODEK IZ NEPREMIČNIN
1. Dohodek rezidenta države pogodbenice iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva), ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.