ZVPSBNO-UPB2 – Zakon o varstvu pravice do sojenja...

2623. Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (uradno prečiščeno besedilo) (ZVPSBNO-UPB2)

Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 16. 5. 2012 je Državni zbor na seji dne 11. 7. 2012 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki obsega:

–

Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ZVPSBNO (Uradni list RS, št. 49/06 z dne 12. 5. 2006),

–

Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006),

–

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ZVPSBNO-A (Uradni list RS, št. 58/09 z dne 27. 7. 2009),

–

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ZVPSBNO-B (Uradni list RS, št. 38/12 z dne 25. 5. 2012).

Št. 700-01/12-7/2

Ljubljana, dne 11. julija 2012

EPA 411-VI

Državni zbor Republike Slovenije dr. Gregor Virant l.r. Predsednik

Z A K O N
O VARSTVU PRAVICE DO SOJENJA BREZ NEPOTREBNEGA ODLAŠANJA uradno prečiščeno besedilo (ZVPSBNO-UPB2)

1. poglavje

Splošne določbe

1. člen

Namen in vsebina zakona

(1)

Namen tega zakona je varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

(2)

Ta zakon ureja opravljanje zadev sodne uprave iz pristojnosti sodišč in zadev pravosodne uprave iz pristojnosti ministrstva, pristojnega za pravosodje, za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, sodno varstvo te pravice in pravično zadoščenje v primerih njene kršitve.

2. člen

Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja

Stranka v sodnem postopku, udeleženec po zakonu, ki ureja nepravdni postopek, in oškodovanec v kazenskem postopku (v nadaljnjem besedilu: stranka) ima pravico, da o njenih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njej v njeni zadevi pred sodiščem odloča sodišče brez nepotrebnega odlašanja.

3. člen

Pravna sredstva

Pravna sredstva za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po tem zakonu so:

1.

pritožba s predlogom za pospešitev obravnavanja zadeve (v nadaljnjem besedilu: nadzorstvena pritožba);

2.

predlog za določitev roka (v nadaljnjem besedilu: rokovni predlog);

3.

zahteva za pravično zadoščenje.

4. člen

Merila za odločanje

Pri odločanju o pravnih sredstvih po tem zakonu se za učinkovito izvrševanje pravice iz 2. člena tega zakona upoštevajo okoliščine posamezne zadeve, zlasti njena zapletenost v dejanskem in pravnem pogledu, ravnanje strank v postopku, predvsem z vidika uporabe postopkovnih pravic in izpolnjevanja obveznosti v postopku, spoštovanje pravil o vrstnem redu reševanja zadev na sodišču, zakonski roki za razpis narokov in izdelavo sodnih odločb, trajanje časa, v katerem je bila na drugih sodnih stopnjah oziroma sodiščih reševana zadeva, način, po katerem je bila zadeva obravnavana pred vložitvijo nadzorstvene pritožbe ali rokovnega predloga, narava in vrsta zadeve ter njen pomen za stranko.

2. poglavje

Nadzorstvena pritožba in rokovni predlog

5. člen

Nadzorstvena pritožba

(1)

Če stranka meni, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem, lahko pri sodišču, ki obravnava zadevo, vloži pisno nadzorstveno pritožbo, o kateri odloča predsednica oziroma predsednik sodišča (v nadaljnjem besedilu: predsednik sodišča).

(2)

Nadzorstvena pritožba mora za potrebe odločanja o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vsebovati naslednje sestavine:

-

osebno ime oziroma firmo oziroma drug naziv stranke, naslov njenega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež,

-

osebno ime oziroma firmo oziroma drug naziv zastopnika ali pooblaščenca in naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež,

-

navedbo sodišča, ki obravnava zadevo,

-

opravilno številko zadeve ali datum vložitve zadeve na sodišče,

-

navedbo okoliščin ali drugih podatkov v zvezi z zadevo, ki izkazujejo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem,

-

lastnoročni podpis stranke, zastopnika ali pooblaščenca.

6. člen

Odločitev o nadzorstveni pritožbi

(1)

Če je nadzorstvena pritožba glede na časovni potek reševanja zadeve, ki je naveden v nadzorstveni pritožbi, očitno neutemeljena, jo predsednik sodišča s sklepom zavrne.

(2)

Če nadzorstvena pritožba ne vsebuje obveznih sestavin iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, jo predsednik sodišča s sklepom zavrže. Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba.

(3)

Če ni bil izdan sklep iz prvega ali drugega odstavka tega člena, predsednik sodišča nemudoma zahteva, da mu sodnica oziroma sodnik ali predsednica senata oziroma predsednik senata (v nadaljnjem besedilu: sodnik), ki mu je zadeva dodeljena v reševanje, najpozneje v petnajstih dneh po prejemu zahteve predsednika sodišča oziroma po pridobitvi spisa, če je to potrebno za izdelavo poročila, posreduje poročilo o razlogih za trajanje postopka v zadevi. Poročilo vključuje opredelitev glede meril iz 4. člena tega zakona ter mnenje, v kakšnem roku bi lahko zadeva bila rešena. Predsednik sodišča lahko zahteva tudi, da mu sodnik posreduje tudi spis zadeve, če oceni, da ga mora pregledati glede na strankine navedbe v nadzorstveni pritožbi.

(4)

Če sodnik pisno obvesti predsednika sodišča, da bodo v roku, ki ni daljši od štirih mesecev od prejema nadzorstvene pritožbe, opravljena ustrezna postopkovna dejanja, ki lahko učinkovito pospešijo rešitev zadeve, oziroma izdana odločba, predsednik sodišča o tem obvesti stranko in s tem zaključi obravnavanje nadzorstvene pritožbe.

(5)

Če predsednik sodišča glede na merila iz 4. člena tega zakona ugotovi, da sodišče ne odlaša nepotrebno z odločanjem v zadevi, nadzorstveno pritožbo s sklepom zavrne.

(6)

Če predsednik sodišča ni obvestil stranke v skladu s četrtim odstavkom tega člena in če glede na merila iz 4. člena tega zakona ugotovi, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem v zadevi, glede na stanje in naravo zadeve s sklepom odredi rok za opravo določenih postopkovnih dejanj, lahko pa glede na okoliščine zadeve, zlasti če je zadeva nujna, odredi tudi njeno prednostno reševanje. Če odredi, da mora sodnik opraviti ustrezna postopkovna dejanja, ki lahko učinkovito pospešijo rešitev zadeve, določi tudi rok za njihovo opravo, ki ne sme biti krajši od petnajst dni in ne daljši od šestih mesecev, in primeren rok, v katerem mora sodnik poročati o opravljenih dejanjih.

(7)

Če predsednik sodišča ugotovi, da je do nepotrebnega odlašanja z odločanjem v zadevi prišlo zaradi preobremenjenosti ali daljše odsotnosti sodnika, lahko odredi, da se zadeva predodeli. Lahko predlaga tudi dodelitev dodatnega sodnika na sodišče ali odredi izvedbo drugih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo.

(8)

Z letnim razporedom se lahko določi sodnik, ki bo namesto ali poleg predsednika sodišča odločal v zadevah nadzorstvenih pritožb.

(9)

Predsednik sodišča ali sodnik iz prejšnjega odstavka odloča v zadevah nadzorstvenih pritožb v okviru in po postopku opravljanja pristojnosti sodne uprave po zakonu, ki ureja sodišča.

7. člen

Omejitev glede vložitve nadzorstvene pritožbe

(1)

Če predsednik sodišča ravna v skladu s četrtim ali šestim odstavkom 6. člena tega zakona, stranka ne sme vložiti nove nadzorstvene pritožbe v isti zadevi pred potekom rokov iz obvestila oziroma sklepa predsednika sodišča. Ta določba ne velja za zadeve, v katerih je predlagan ali odrejen pripor ali predlagana začasna odredba.