ZZK – Zakon o zemljiški knjigi (ZZK) |...

1589. Zakon o zemljiški knjigi

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o zemljiški knjigi

Razglašam zakon o zemljiški knjigi, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 1. junija 1995.

012-01/95-44

Ljubljana, dne 9. junija 1995.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O ZEMLJIŠKI KNJIGI

Prvi del

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki vsebuje podatke o stvarnih pravicah na nepremičninah.

Zemljiško knjigo sestavljata glavna knjiga in zbirka listin.

V glavno knjigo se vpisujejo nepremičnine, pravice glede nepremičnin, imetniki teh pravic in pravna dejstva.

Zbirko listin tvorijo listine, ki so podlaga za vpis v glavno knjigo.

Pod pogoji, določenimi v tem zakonu, se glavna knjiga vodi kot računalniška baza podatkov.

2. člen

Nepremičnine v smislu tega zakona so:

-

zemljišča;

-

stavbe in posamezni deli stavb;

-

drugi objekti, če tako določa zakon.

3. člen

Pravice in pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, določa zakon.

4. člen

Zemljiško knjigo vodi sodišče po postopku in na način, predpisan s tem zakonom.

5. člen

Stvarne pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, se pridobijo, omejijo in prenehajo z vpisom, razen če zakon določa drugače.

Sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, opravi vpis, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji.

Vpis v zemljiško knjigo ima pravni učinek nasproti drugim od trenutka vložitve predloga za vpis, v primeru, ko sodišče opravi vpis po uradni dolžnosti pa od trenutka, ko prejme listino, ki je podlaga za vpis.

Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.

6. člen

Vpis stvarnih pravic in pravnih dejstev ter vpis sprememb, ki se nanašajo na podatke, vpisane v zemljiški knjigi, je obvezen.

7. člen

V glavni knjigi vpisani podatki so javni in jih sme, pod nadzorom pooblaščenega delavca, vsakdo brezplačno pregledovati.

Vsakdo sme zahtevati, da se izda overjen izpisek iz glavne knjige.

Listine iz zbirke listin sme pregledovati ali zahtevati, da se izda prepis listine samo oseba ali organ, ki ima za to opravičen interes.

8. člen

Vse pravne in fizične osebe so v razmerjih, ki se nanašajo na nepremičnine, dolžne uporabljati podatke o nepremičninah, kot so vpisani v zemljiški knjigi.

Drugi del

VPISI

I. razdelek

PREDMET VPISA

I. Nepremičnine

9. člen

Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo s parcelno številko ali drugim identifikacijskim znakom, površino in splošno vrsto rabe kot so evidentirane v katastru, za katerega to določa zakon.

II. Pravice

10. člen

V zemljiško knjigo se vpisujejo:

1.

lastninska pravica;

2.

zastavna pravica;

3.

služnostna pravica;

4.

pravica stvarnega bremena;

5.

zakupna pravica, če doba zakupa ni krajša od enega leta;

6.

predkupna in odkupna pravica;

7.

prepoved odsvojitve in obremenitve;

8.

druge pravice, za katere to določa zakon.

11. člen

Pravica se vpiše tako, kot je določena v listini, ki je podlaga za vpis. Če je opis vsebine pravice preobsežen, se pri vpisu navede mesto v listini, kjer je ta vsebina podrobneje opisana.

Pravice se vpisujejo na način, določen z zakonom in podzakonskim predpisom.

12. člen

Solastninska pravica na nepremičninah, vpisanih v enem zemljiškoknjižnem vložku, se vpiše po delih, določenih v sorazmerju s celoto (idealni deli).

13. člen

Če je lastninska pravica vpisana na več oseb, se lahko hipoteka vpiše tudi samo na idealni del, na katerega je vpisana lastninska pravica posamezne osebe.

Skupna hipoteka se vpiše na nepremičnine, ki so vpisane v več zemljiškoknjižnih vložkih s tem, da se določi glavni vložek. Pri glavnem zemljiškoknjižnem vložku se zaznamujejo ostali zemljiškoknjižni vložki, v katerih je vpisana skupna hipoteka.

Terjatev, ki je zavarovana s hipoteko, se označi s številom denarnih enot, na katere se glasi v skladu z veljavnimi predpisi. Če je terjatev vezana na spremenljivo vrednost, se to posebej označi.

Če sta pogodbeni stranki dogovorili ob terjatvi obresti, se vpiše tudi višina obrestne mere.

14. člen

Pravice iz 2. do 8. točke 10. člena tega zakona se lahko vpisujejo tudi na posameznih nepremičninah, vpisanih v enem zemljiškoknjižnem vložku.

Če je pravica iz prejšnjega odstavka tega člena časovno omejena, se vpiše čas trajanja te pravice.

III. Imetnik pravice

15. člen

Ob pravici, ki se vpiše, se označi tudi imetnik te pravice.

Fizična oseba, ki je imetnik pravice, se označi z imenom, priimkom, rojstnim datumom in prebivališčem. Za povezovanje z drugimi evidencami se uporabi identifikacijska številka iz centralnega registra prebivalstva ali registra tujcev.

Pri tem se lahko pridobi in uporabi navedene podatke iz prejšnjega odstavka tudi iz centralnega registra prebivalstva in drugih javnih registrov, če tako določa zakon.

Pravne osebe, ki so imetniki vpisanih pravic, se označijo z imenom in sedežem.

Če je imetnik vpisane pravice pravna oseba, ki se vpisuje v sodni register, se označi s firmo in sedežem, kot sta vpisana v sodnem registru, ter z enotno identifikacijsko številko; če se ne vpisuje v sodni register pa s podatki iz drugega javnega registra, ki ga določa zakon.

Solastninska pravica na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah v večstanovanjskih hišah in na funkcionalnem zemljišču se vpiše v korist vsakokratnih etažnih lastnikov.

16. člen

Nepremičnine v splošni rabi se vpišejo kot javno dobro.

17. člen

Vpisi so dovoljeni zoper osebo, na katero je ob času vložitve predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti že vpisana, ali pa se istočasno vknjiži ali predznamuje pravica, glede katere se bo izvršil nov vpis.

Pri večkratnih zaporednih prenosih, ki niso vpisani v zemljiško knjigo, lahko zadnji pridobitelj predlaga vpis pravice neposredno nase, če predloži za vsak prenos listino, ki bi bila lahko podlaga za zemljiškoknjižni vpis.

Če je bila plačana hipotekarno zavarovana terjatev, ki je bila izvenknjižno prenesena na tretjo osebo, lahko zahteva izbris dolžnik, ne da bi se v zemljiški knjigi izvršil izvenknjižni prenos.

IV. Pravna dejstva

18. člen

V zemljiško knjigo se vpisujejo podatki o pravnih dejstvih:

-

ki vplivajo na pravni promet z nepremičninami, vpisanimi v zemljiški knjigi, če tako določa zakon;

-

ki se nanašajo na osebna stanja imetnika vpisane pravice, katera so pomembna za razpolaganje z nepremičninami;

-

omejitve glede razpolaganja z nepremičninami, za katere je tako določeno z zakonom.

II. razdelek

VRSTA VPISA

19. člen

Vpisi v zemljiški knjigi so: vknjižba, predznamba in zaznamba.

I. Vknjižba

20. člen

Vknjižba je vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice.

21. člen

Vknjižba se dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj. Nepremičnina mora biti v listini označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.

22. člen

Na zasebni listini, na podlagi katere se dovoli vknjižba, mora biti podpis osebe, katere pravica se omejuje, obremenjuje ali preneha, overjen.

23. člen

Če se na podlagi zasebne listine dovoli vpis obligacijske pravice, mora listina vsebovati tudi izrecno izjavo tistega, katerega pravica se prenaša, preneha ali omejuje, da dovoljuje vknjižbo.

24. člen

Sodišča, državni organi in drugi organi so dolžni odločbe, s katerimi odločijo o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarnih pravic na nepremičninah, oziroma s katerimi ugotavljajo dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, poslati zemljiškoknjižnemu sodišču v tridesetih dneh po pravnomočnosti.

Odločbo iz prejšnjega odstavka mora poslati zemljiškoknjižnemu sodišču organ, ki je odločal na prvi stopnji.

II. Predznamba

25. člen

Predznamba je vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice, ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči.

Pravice, glede katerih je bil dovoljen vpis predznambe, se pridobijo, prenehajo ali omejijo v obsegu, v katerem je predznamba opravičena.

26. člen

Predznamba hipoteke se dovoli, če je izkazan obstoj terjatve in pravni naslov za pridobitev hipoteke.

27. člen

Predznamba obligacijske pravice se dovoli, če je izkazan obstoj pravice in dovoljenje za vpis.

28. člen

Predznamba se dovoli na podlagi naslednjih listin:

1.

nepravnomočnih sodnih in upravnih odločb, s katerimi se odloča o pridobitvi, prenosu ali prenehanju pravice;

2.

sodnih odločb, s katerimi se predznamba dovoljuje kot zavarovanje po določbah zakona o izvršilnem postopku;

3.

sodne odločbe o položitvi dolgovanega zneska, če je pri sodišču položen dolg, zavarovan s pogodbeno zastavno pravico, ki ga po določbah obligacijskega prava ni mogoče plačati upniku;

4.

zasebne listine, na kateri ni overjen podpis osebe, ki mora biti po tem zakonu overjen;

5.

v drugih primerih, določenih z zakonom.

29. člen

Predznamba se opraviči:

-

v primeru iz 1. točke prejšnjega člena na podlagi potrdila o pravnomočnosti odločbe, na podlagi katere je bila pravica predznamovana;

-

na podlagi pravnomočne odločbe, izdane zoper tistega, zoper katerega je bila predznamba dovoljena;

-

na podlagi zasebne listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo.

30. člen

Če je potrebno opravičbo predznamovane pravice izposlovati v sodnem ali upravnem postopku, določi sodišče s sklepom o dovolitvi predznambe rok, v katerem mora predlagatelj predznambe sprožiti ustrezen postopek.

Če je bila predznamba dovoljena na podlagi zasebne listine, na kateri podpis osebe ni bil overjen, sodišče v sklepu o dovolitvi predznambe določi rok, v katerem mora predlagatelj predznambe predložiti listino, ki ustreza pogojem za vknjižbo.

31. člen

Če je predznamba opravičena, se na predlog upravičenca zaznamuje opravičba predznambe.

Če predznamba ni opravičena, se na predlog osebe, zoper katero je bila predznamba dovoljena, pravica, ki je bila predznamovana, izbriše.

Če upravičenec ni predložil dokaza, da je pravočasno sprožil postopek, oziroma ni predložil listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo, se lahko predznamba izbriše tudi po uradni dolžnosti.

32. člen

Če je pravica predznamovana, se lahko nadaljnji vpisi dovolijo glede vknjižene in glede predznamovane pravice.

Če se predznamba lastninske pravice opraviči, se po uradni dolžnosti izbrišejo tisti vpisi, ki so bili izposlovani zoper vknjiženega lastnika po trenutku, ko je bil vložen predlog za predznambo.

Če se predznamba lastninske pravice izbriše, se po uradni dolžnosti izbrišejo vsi vpisi, ki so bili opravljeni glede na to predznambo.

33. člen

Predznamba pravice ni dovoljena, če se predlaga na podlagi iste listine, na podlagi katere je že bila vpisana, pa ni bila opravičena.

III. Zaznamba

34. člen

Zaznamba je vpis ali izbris pravnih dejstev, za katere zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo.

Zaznamba se opravi na podlagi listin ali pod pogoji, ki jih določa zakon.

35. člen

Zaznamba pravnih dejstev, ki se nanašajo na osebna stanja imetnika vpisane pravice, učinkuje tako, da se tisti, ki izposluje vpis v vložku, v katerem je vpisan ta imetnik, ne more sklicevati na nepoznavanje tega stanja.

36. člen

Zaznamba vrstnega reda za prenos lastninske pravice in zaznamba vrstnega reda za vpis, prenos ali izbris hipoteke varuje vrstni red teh pravic, katerih vpis oziroma izbris bo predlagan pozneje, s trenutkom, ko je vložen predlog za vpis zaznambe.

Zaznamba po prejšnjem odstavku se dovoli, če bi bila po stanju vpisov v zemljiški knjigi dovoljena vknjižba vpisa pravice oziroma izbrisa vpisane pravice, katere vrstni red se z zaznambo varuje.

37. člen

Zaznamba vrstnega reda po prejšnjem členu se dovoli na podlagi predloga, na katerem mora biti podpis predlagatelja overjen.

V predlogu za zaznambo vrstnega reda vpisa hipoteke mora biti naveden vsaj najvišji znesek terjatve, v zavarovanje katere se bo hipoteka vpisala.

38. člen

Sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda po 36. členu tega zakona se vroči samo predlagatelju zaznambe.

39. člen

Zaznambe po 36. členu tega zakona prenehajo veljati po preteku enega leta od izdaje sklepa, s katerim so bile dovoljene. V izreku sklepa se navede, kdaj se rok veljavnosti zaznambe izteče.

40. člen

Pred potekom roka, določenega v prejšnjem členu, se dovoli izbris zaznambe po 36. členu tega zakona samo, če je predložen sklep, s katerim je bila zaznamba dovoljena.

41. člen

Če se predlog za vknjižbo pravice v zaznamovanem vrstnem redu ne vloži v roku iz 39. člena tega zakona, sodišče po uradni dolžnosti zaznambo izbriše.

42. člen

Zaznamba odpovedi terjatvi, ki je zavarovana s hipoteko, in zaznamba tožbe, s katero hipotekarni upnik zahteva, da se njegova terjatev poravna iz vrednosti zastavljene nepremičnine (hipotekarna tožba) imata za posledico, da odpoved terjatvi ali hipotekarna tožba učinkujeta zoper vsakokratnega vknjiženega lastnika zastavljene nepremičnine.

43. člen

Zaznamba odpovedi terjatvi, zavarovani s hipoteko, se dovoli na podlagi listine o odpovedi, na kateri je podpis upnika overjen.

Zaznamba hipotekarne tožbe se dovoli na podlagi dokaza o vložitvi tožbe.

44. člen

Zaznamba spora se dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini.

Zaznamba iz prejšnjega odstavka tega člena se dovoli tudi, če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

45. člen

Zaznamba iz 44. člena tega zakona ima za posledico, da sodna odločba, izdana v postopkih, navedenih v prejšnjem členu tega zakona, učinkuje tudi zoper osebe, ki so pridobile knjižne pravice po trenutku, ko je bil predlog za zaznambo vložen.

III. razdelek

VRSTNI RED VPISA

46. člen

Vrstni red vpisa se določi po trenutku, ko je predlog za vpis vložen pri zemljiškoknjižnem sodišču oziroma ko to sodišče prejme listino, ki je podlaga za vpis po uradni dolžnosti.

Če je več predlogov vloženih istočasno ali če se več postopkov po uradni dolžnosti začne istočasno ali če se istočasno, ko je vložen predlog, začne tudi postopek po uradni dolžnosti, imajo ti vpisi isti vrstni red, razen če zakon določa drugače.

47. člen

Vrstni red vknjiženih hipotek se lahko spremeni z vknjižbo ali predznambo odstopa vrstnega reda.

Za spremembo vrstnega reda hipotek je poleg soglasja imetnikov teh pravic potrebna privolitev imetnika lastninske pravice, na čigar nepremičnini sta vknjiženi hipoteki, ki menjata vrstni red.

Če je na hipoteki, ki spreminja vrstni red, ustanovljena nadhipoteka, je potrebna tudi privolitev tistega, v čigar dobro je nadhipoteka ustanovljena.

48. člen

Hipoteka, ki se v vrstnem redu uvršča naprej, pridobi vrstni red hipoteke, ki se uvršča nazaj, če je ta pravica vpisana neposredno za njo ali če privolijo v spremembo vrstnega reda tudi vsi imetniki istovrstnih pravic, vpisanih med njima.

Če se spreminja vrstni red hipotek, ki niso vpisane druga za drugo, brez privolitve imetnikov pravic, ki so vpisane med njima, pridobi hipoteka, ki se uvršča naprej, vrstni red hipoteke, ki se uvršča nazaj, le v njenem obsegu in kakovosti.

Če se hipoteka ne uvršča naprej v celotnem obsegu, ima tudi na prvotnem mestu prednost pred hipoteko, ki se uvršča na njeno mesto, razen če se imetnika hipotek dogovorita drugače.

Tretji del

NOTRANJA UREDITEV ZEMLJIŠKE KNJIGE

49. člen

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK)

Časovnica