139. Zakon o matičnih knjigah (ZMK)
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o matičnih knjigah
Razglaša se zakon o matičnih knjigah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 17. aprila 1974.
Ljubljana, dne 17. aprila 1974.
Predsednik
Sergej Kraigher l. r.
Z A K O N
o matičnih knjigah
IV.a POSEBNA UREDITEV VPISA V MATIČNO KNJIGO UMRLIH
Vpis smrti oseb, ki so življenje izgubile neposredno po koncu II. svetovne vojne in tudi posamezni primeri smrti teh oseb, ki so življenje izgubile med njo, in niso bile vpisane v matično knjigo umrlih, se opravi na podlagi določb tega poglavja.
Predlog za uvedbo postopka se vloži pri upravni enoti na katere območju se nahaja kraj, kjer je imela umrla oseba zadnje stalno prebivališče, če tega ni mogoče ugotoviti pa pri upravni enoti v kateri je kraj rojstva umrle osebe.
Predlog za uvedbo postopka lahko vložijo sorodniki umrle osebe v ravni in stranski črti brez omejitev, svojci po svaštvu, društva, ki izkažejo upravičen interes in državni tožilec.
Predlagatelj postopka iz drugega odstavka tega člena mora predlogu predložiti dokaz, s katerim verjetno izkaže, da je oseba, katere vpis smrti zahteva v matično knjigo, umrla. Kot dokaz iz prejšnjega odstavka se šteje izjava stranke, pisna izjava priče, ustna izjava priče, podana na zapisnik ter listine ali druga dokazna sredstva.
Če točnega datuma in kraja smrti ni mogoče ugotoviti, se lahko kot datum smrti vpiše samo mesec ali leto smrti, ne vpiše pa se kraj smrti.
Vpis smrti v matično knjigo umrlih se izvrši na podlagi odločbe, ki jo izda upravna enota.
Smrt se vpiše v matično knjigo umrlih matičnega območja, na katerem je kraj, kjer je imela umrla oseba zadnje stalno prebivališče ali kjer je bila rojena.