1059. Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona
Na podlagi šestega odstavka 162. člena Zakona o kazenskem postopku (uradno prečiščeno besedilo ZKP-UPB4, Uradni list RS, št. 32 z dne 10. 4. 2007, Zakon o spremembah in dopolnitvah ZKP (ZKP-I), Uradni list RS, št. 68 z dne 8. 7. 2008, Zakon o spremembah in dopolnitvah ZKP (ZKP-J) Uradni list RS, št. 77 z dne 2. 10. 2009) generalna državna tožilka Republike Slovenije izdajam
S P L O Š N O N A V O D I L O
za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona
Državni tožilec se lahko odloči za postopek odložitve kazenskega pregona, če na podlagi dejanskega stanja iz kazenske ovadbe in na podlagi podatkov, pridobljenih po drugem in tretjem odstavku 161. in po drugem odstavku 163.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), presodi, da so podani pogoji in okoliščine iz tega navodila.
Odloženi kazenski pregon se uporabi, ko ne bi bilo primerno, da bi dejanje storilca, ki ima znake kaznivega dejanja, ostalo brez ukrepa, vendar ta ni nujno potreben v obliki kazenske sankcije.
Postopek odložitve kazenskega pregona se ne izvede:
a)
če je primernejša sprožitev kazenskega pregona zaradi:
-
teže kaznivega dejanja;
-
okoliščin, v katerih je bilo storjeno kaznivo dejanje;
-
ker bi bilo treba storilcu kaznivega dejanja izreči varnostni ukrep ali stransko kazen (na primer prepoved vožnje motornega vozila po 48. členu Kazenskega zakonika, KZ-1), česar po vsebini ne morejo zajeti naloge, opredeljene v prvem odstavku 162. člena ZKP;
b)
če presodi, da bi bilo primerneje izvesti postopek poravnavanja po 161.a členu ZKP.
Zaradi poenotene uporabe opuščanja kazenskega pregona so državni tožilci pri odločanju o odložitvi kazenskega pregona dolžni upoštevati splošne kriterije glede zadev, ki so primerne za odložitev pregona, in posebne kriterije za določitev nalog iz tega navodila.
3. člen
Splošni kriteriji za odložitev pregona
Posebej primerne zadeve za odloženi pregon so:
-
kazenske zadeve mladoletnikov, ki so prvič v postopku ali če je že v teku pripravljalni postopek, ki bi se zaradi nove ovadbe nesorazmerno podaljšal;
-
premoženjska kazniva dejanja, pri katerih so oškodovanci pravne osebe, zlasti tatvine (v trgovinah, na bencinskih servisih in pod.), goljufije (na škodo telekomunikacijskih družb, zavarovalnic in pod.), poškodovanje tuje stvari (na škodo države ali lokalne skupnosti in pod.);
-
ponarejanje listin (registrske tablice, avtobusne, železniške vozovnice, smučarske karte in pod.);
-
povzročitev splošne nevarnosti, zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti (zlasti kadar gre za lažje kršitve cestnoprometnih predpisov);
-
druga kazniva dejanja kot npr. neplačevanje preživnine, kazniva dejanja zoper delovna razmerja in socialno varnost in kazniva dejanja, pri katerih ni oškodovanca ali je ta neznan;
-
zadeve, pri katerih je interes oškodovanca, da dobi čim prej povrnjeno škodo ali plačano preživnino, pomembnejši od potrebe po izvedbi kazenskega postopka in kaznovanju.
Pri odločitvi o odložitvi pregona državni tožilci upoštevajo časovno odmaknjenost storitve dejanja. Predhodno obravnavanje in prejšnje kaznovanje ni nujno ovira za odložitev pregona.
Za odloženi pregon praviloma niso primerna kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila in zoper obrambno moč države, razen če gre za lažja kazniva dejanja.
Odložitev pregona za kazniva dejanja iz drugega odstavka 162. člena ZKP je dopustna, če so podani splošni kriteriji iz tega navodila ter posebne okoliščine pri posameznih kaznivih dejanjih:
-
omogočanja uživanja mamil po prvem odstavku 187. člena KZ-1, če gre za t. i. mehke droge v majhni količini;
-
izsiljevanja po prvem in drugem odstavku 213. člena KZ-1, če gre za majhno premoženjsko korist;
-
poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1, če gre le za enega oškodovanca in za premoženjsko škodo, ki jo je mogoče povrniti v postopku odloženega pregona;
-
izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice po prvem in drugem odstavku 246. člena KZ-1, če gre za majhno premoženjsko korist.
Pri premoženjskih kaznivih dejanjih v trgovski in podobni dejavnosti odložitev pregona praviloma ni primerna, če je vrednost vzete in vrnjene stvari nižja kot 40 evrov. Ob upoštevanju subjektivnih okoliščin je v takih zadevah treba oceniti, ali ne gre za dejanje, pri katerem obstaja nesorazmerje med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.
Za uporabo odloženega pregona v teh zadevah morajo biti podane posebej utemeljene okoliščine (npr. povratek).
Kriteriji in podlage za določitev nalog:
-
opravičilo oškodovancu (zlasti pri mladoletnih storilcih) je mogoče upoštevati kot odpravo moralne škode;
-
dopustna je kumulacija nalog iz 1. in 2. točke prvega odstavka 162. člena ZKP, zlasti v primeru, ko je dejanje storjeno iz koristoljubnosti ali naklepno;
-
če je osumljenec brezposeln ali nima sredstev za poravnavo škode oziroma plačilo prispevka, se mu naloži naloga iz 3. točke prvega odstavka 162. člena ZKP;
-
ob pristanku oškodovanca je mogoče naložiti odpravo škode v obliki dela v korist oškodovanca;
-
soglasje oškodovanca je pogoj le za izvedbo postopka o odloženem pregonu, ne pa tudi za določitev konkretne naloge;