3458. Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in strokovnem izpopolnjevanju za delavce v javni gozdarski službi
Na podlagi 52. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o pripravništvu, strokovnih izpitih in strokovnem izpopolnjevanju za delavce v javni gozdarski službi
Ta pravilnik natančneje ureja pripravništvo, strokovne izpite in strokovno izpopolnjevanje za delavce v javni gozdarski službi, ki imajo srednjo, višjo ali visoko strokovno izobrazbo gozdarske ali druge naravoslovne oziroma tehnične smeri (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci).
Strokovni delavci imajo pravico in dolžnost, da se stalno strokovno izpopolnjujejo in razvijajo svoje strokovne sposobnosti za delo, ki ga opravljajo v javni gozdarski službi.
Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS), Gozdarski inštitut Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GIS) in koncesionarji, ki opravljajo javno gozdarsko službo, so organizacije javne gozdarske službe, ki morajo skrbeti za usposabljanje pripravnikov, stalno in organizirano strokovno izpopolnjevanje strokovnih delavcev ter za zagotavljanje materialnih, kadrovskih in drugih pogojev za izvajanje pripravništva in pripravo ter izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja.
Strokovni delavci si pridobijo pravico do samostojnosti pri delu, ko po opravljenem pripravništvu opravijo strokovni izpit.
Strokovnemu delavcu se med pripravništvom in po opravljenem pripravništvu, dokler nima opravljenega strokovnega izpita, lahko zaupajo posamezna opravila, za katera se usposablja, vendar ga mora pri tem neposredno strokovno nadzirati za to pooblaščeni strokovnjak, ki odgovarja za morebitne strokovne napake pripravnika.
Pripravnik se ne sme zaposliti na delovno mesto, za katero se zahteva usposobljenost za samostojno delo.
Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, nadzira, kako organizacije javne gozdarske službe skrbijo za pravilno izvajanje pripravništva po tem pravilniku.
II. OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠTVA IN MENTORSTVO
Namen pripravništva je, da pripravnik s praktičnim delom in z učenjem pod nadzorstvom in vodstvom mentorja organizacije javne gozdarske službe ali drugega pooblaščenega delavca spozna delo v javni gozdarski službi, delovanje gozdarstva nasploh ter da se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo.
Organizacija javne gozdarske službe, v kateri je pripravnik zaposlen, predpiše v svojih splošnih aktih ustrezne ukrepe za primere, če pripravnik med pripravništvom po svoji krivdi ne dela poln delovni čas, krši delovno obveznost, se ne ravna po programu pripravništva ali ne opravi strokovnega izpita v zakonito določenem roku.
Pred začetkom opravljanja pripravništva je treba pripravnike seznaniti z določbami tega pravilnika, s programom pripravništva in programom strokovnega izpita.
Za dosego namena iz prejšnjega člena se pripravništvo opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom mentorja, ki ga določi organizacija javne gozdarske službe, v kateri je pripravnik zaposlen. Ta lahko določi strokovne delavce, ki bodo skrbeli za pripravnikov strokovni pouk in ga nadzorovali. Mentor mora imeti najmanj takšno stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo ima pripravnik, izpolnjevati pogoje za samostojno delo in imeti vsaj pet let strokovne prakse na področju dela, za katerega se pripravnik pripravlja.
Mentor iz prejšnjega člena ima zlasti naslednje naloge:
-
skrbi, da se dosledno izvaja pripravništvo po predpisanem programu;
-
uvaja s pomočjo drugih strokovnih delavcev pripravnika v delo ter mu z navodili, nasveti in s praktičnim delom pomaga pri usposabljanju za samostojno delo;
-
skrbi, da pripravnik sodeluje na strokovnih posvetih;
-
obravnava skupaj s pripravniki posamezna praktična strokovna vprašanja;
-
dodeljuje delo oziroma posamezna opravila pripravniku, ki jih mora pripravnik praktično obvladati po končanem pripravništvu;
-
nadzira sam in po drugih strokovnih delavcih, ali se je pripravnik v strokovni enoti zadosti usposobil za samostojno delo;
-
skrbi, da se pripravnik ne usmerja v ozko oziroma v specialistično dejavnost, ampak da je širše informiran ter da se predvsem usposablja za praktično delo v svoji stroki;
-
skrbi, da se pripravnik seznani z delom drugih strokovnjakov v skupini, v kateri se usposablja;
-
skrbi sam ali s pomočjo drugih delavcev, da se pripravnik nauči pravilno uporabljati delovna sredstva;
-
usmerja pripravnika pri izdelavi strokovne naloge za strokovni izpit;
-
oceni delo pripravnika po poteku pripravniške dobe.
Organizacije javne gozdarske službe določijo v svojih splošnih aktih, kako se nagrajujejo mentorji. Mentorju se lahko priznajo do 4 ure mentorstva na teden, višina nagrade za vsako mentorsko uro pa ne sme presegati 30% urne vrednosti osnovne plače mentorja.
Pripravnik vodi v času pripravništva dnevnik, v katerega sproti vpisuje vsa dela in naloge, opravljene po programu pripravništva, ter udeležbo na seminarjih in drugih oblikah strokovnega usposabljanja. Na podlagi pripravnikovega dnevnika in svojih opažanj mentor potrdi, da je pripravnik opravil v dnevniku navedena strokovna opravila oziroma da je sodeloval na seminarjih.
Po končani pripravniški dobi izda organizacija javne gozdarske službe na podlagi pripravnikovega dnevnika in potrdila mentorja iz prejšnjega člena pripravniku potrdilo o pripravništvu, ki ga mora pripravnik priložiti prijavi za strokovni izpit.
Obrazec “Potrdilo o pripravništvu“ je kot priloga 1 objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.
III. PROGRAM PRIPRAVNIŠTVA
Pripravništvo traja za dela in naloge, za opravljanje katerih je potrebna:
-
visokošolska izobrazba – 12 mesecev,
-
višješolska izobrazba – 9 mesecev,
-
srednješolska izobrazba – 6 mesecev.
Pripravništvo za diplomirane inženirje gozdarstva v javni gozdarski službi obsega:
a)
obvezni program z naslednjih strokovnih področij:
-
funkcije gozdov in usklajevanje interesov različnih uporabnikov gozdov;
-
gojenje in varstvo gozdov, vključno z izbiro drevja za posek v različnih razmerah;
-
usmerjanje razvoja divjadi in življenjskega okolja prosto živečih živali;
-
gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno načrtovanje;
-
gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic;
-
opravljanje del v gozdovih;
-
gozdarsko svetovanje in delo z javnostjo;
-
financiranje v gozdarstvu.
b)
izbirni program, po katerem pripravnik pod vodstvom mentorja izdela strokovno nalogo, ki obsega vsaj eno avtorsko polo, in v njej obdela problematiko z enega od zgoraj naštetih strokovnih področij, s katero se je srečal pri opravljanju pripravništva.
Pripravništvo za inženirje in tehnike gozdarstva v javni gozdarski službi obsega:
a)
obvezni program, ki zajema v splošnem sicer vsa strokovna področja iz prejšnjega člena, vendar pa so bolj poudarjena zlasti:
-
praktično delo pri gojenju in varstvu gozdov, vključno z izbiro drevja za posek v različnih razmerah;
-
nega habitatov prosto živečih živali;
-
gozdnogojitveno načrtovanje in zbiranje ter evidentiranje podatkov za gozdnogospodarsko načrtovanje;
-
dela pri vzdrževanju gozdnih prometnic;
-
tehnika in normativi gozdnogojitvenih del in del pri pridobivanju lesa;