TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se delno zavrne, delno pa se ji ugodi in se izpodbijani sklep o povrnitvi pravdnih stroškov, ki je vsebovan v II. in III. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se odslej glasi:

„II. Tretji toženec sam krije svoje prvostopenjske pravdne stroške.

III. Prvi toženec je dolžan v 15 dneh od vročitve te odločbe tožeči stranki povrniti 1.606,47 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

II. Prvi in tretji toženec sta solidarno dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te odločbe povrniti pritožbene stroške v višini 202,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Drži, da tretji toženec ni dal povoda za tožbo in je tožbeni zahtevek pripoznal, a je njegova pripoznava neučinkovita. Po presoji pritožbenega sodišča se v takšni situaciji za povrnitev stroškov tretjega toženca, ki je nujni in enotni sospornik (materialnopravno povezan z ostalima tožencema) ni mogoče opreti na 157. člen ZPP, ampak je o stroških tretjega toženca mogoče odločiti le na podlagi zanj ugodne razlage četrtega odstavka odstavka 161. člena ZPP v smeri, da mu ni treba kriti tožničinih stroškov. Ker tretji toženec ni dal povoda za tožbo (in je tožbeni zahtevek pripoznal že v odgovoru na tožbo) je obveznost povrnitve tožničinih pravdnih stroškov nastala le za prvega toženca, ki je dal povod za tožbo, ni pa tretji toženec zaradi svoje neločljive povezanosti z ostalima dvema tožencema upravičen do povrnitve svojih pravdnih stroškov od tožnice (po 157. členu ZPP), saj je tožnica s tožbenim zahtevkom zoper nujne in enotne sospornike v celoti uspela.