na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Odlok o razglasitvi Arheološkega najdišča Gradišče nad Bašljem za kulturni spomenik državnega pomena
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 71-3183/2019, stran 8644 DATUM OBJAVE: 29.11.2019
VELJAVNOST: od 30.11.2019 / UPORABA: od 30.11.2019
RS 71-3183/2019
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 30.11.2019 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.
3183. Odlok o razglasitvi Arheološkega najdišča Gradišče nad Bašljem za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) Vlada Republike Slovenije izdaja
O D L O K
o razglasitvi Arheološkega najdišča Gradišče nad Bašljem za kulturni spomenik državnega pomena
o razglasitvi Arheološkega najdišča Gradišče nad Bašljem za kulturni spomenik državnega pomena
1. člen
(1)
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine: Bašelj – Arheološko najdišče Gradišče (EŠD 5547).
(2)
Enota iz prejšnjega odstavkaima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija, najdišče poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških arheoloških ostalin ter kot prostorska dominanta.
(3)
Enota iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z arheološkimi in krajinsko-arhitekturnimi vrednotami.
(4)
Enota iz prvega odstavka tega člena se razglasi z namenom, da se ohrani avtentičnost arheološkega najdišča, poveča njegova prepoznavnost in zagotovi javna kulturna raba.
2. člen
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
-
na izbrani lokaciji pod Storžičem je bila v pozni antiki (5. in 6. stoletje) pozidana naselbina, velika okoli 50 x 100 metrov. Strateški položaj arheološkega najdišča na skalnem vrhu in terasastih pobočjih vzpetine Gradišče izkazuje izrazito vojaški pomen postojanke, ki je verjetno nadzorovala pot čez Bašeljski preval na Koroško;
-
s kamnitim obzidjem utrjena postojanka na Gradišču, ki je bila konec 6. stoletja nasilno uničena, je med najpomembnejšimi najdišči ponovno poseljene lokacije med 8. in 10. stoletjem in eno najpomembnejših najdišč zgodnjesrednjeveške Karniole (Kranjske);
-
številčne in izjemne železne ter bronaste najdbe, še posebno pokositreni oziroma pozlačeni deli vojaške in konjske opreme kažejo vpliv frankovske države ter pričajo o prisotnosti karniolskega plemstva na tej lokaciji;
-
ostaline na Gradišču so dragocen arheološki vir informacij o zgodovinskem dogajanju in povezovanju zgodnjesrednjeveške Karniole s sočasnim slovanskim svetom, predvsem na Velikomoravskem in Hrvaškem.
3. člen
(1)
Spomenik obsega nepremičnine:parcele št.1718/3 (del vodotoka Belica vzdolž ob parcelah št. 202 in 203, obe k. o. 2084 BELA), 249, 250, 251/4 (južni del parcele, do južne meje parcele št. 251/3, k. o. 2084 BELA), 251/5 (južni del parcele, do jugozahodnega vogala parcele št. 251/6, k. o. 2084 BELA), 260/1 (osrednji del parcele, severno nad parcelo št. 260/10, k. o. 2084 BELA), 260/2, 260/3, 260/4, 260/5 (severni del parcele, do severnega vogala parcele št. 260/7, k. o. 2084 BELA), vse k. o. 2084 BELA.
(2)
Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 15. januarja 2004, Uradni list RS, št. 11/04; datoteka z dne 3. julija 2018; izvorno merilo 1:2880) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
(3)
Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).