Odločba o ugotovitvi, da četrti odstavek 33. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ni v neskladju z Ustavo

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 113-4909/2008, stran 14771 DATUM OBJAVE: 1.12.2008

VELJAVNOST: od 1.12.2008 / UPORABA: od 1.12.2008

RS 113-4909/2008

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 1.12.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 23.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 23.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.12.2008
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
4909. Odločba o ugotovitvi, da četrti odstavek 33. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ni v neskladju z Ustavo
Številka: U-I-344/06-11
Datum: 20. 11. 2008

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Višjega sodišča v Ljubljani, na seji 20. novembra 2008

o d l o č i l o:

Četrti odstavek 33. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – u. p. b. ter 93/07) ni v neskladju z Ustavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.

Višje sodišče v Ljubljani je v dveh zadevah prekinilo postopek odločanja o pritožbi in na podlagi 156. člena Ustave zahtevalo, naj Ustavno sodišče odloči o tem, ali je četrti odstavek 33. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v skladu z Ustavo. Četrti odstavek 33. člena ZIZ določa, da se izrečena denarna kazen v primeru, da je dolžnik, ki je fizična oseba ali podjetnik, ne plača v roku, ki ga določi sodišče, izterja po uradni dolžnosti; če to ni možno, pa se izvrši tako, da se za vsakih 10.000 tolarjev (41,73 EUR) denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor za fizično osebo ne sme biti daljši od 30 dni, za podjetnika pa ne daljši kot 100 dni. Gre za določbo Zakona, ki bi jo Višje sodišče moralo uporabiti pri odločanju o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o tem, da se denarna kazen pretvori v kazen zapora. Predlagatelj navaja, da je povzeta določba četrtega odstavka 33. člena ZIZ praktično identična (nekdanji) določbi petega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP), ki jo je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-145/03 z dne 23. 6. 2005 (Uradni list RS, št. 69/05 in OdlUS XIV, 62) razveljavilo. Ustavno sodišče naj bi tedaj ugotovilo, da je ureditev kaznovanja v pravdnem postopku, sicer ne sama po sebi, pač pa zaradi zagrožene teže kazni, v neskladju z jamstvi iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Iz odločbe Ustavnega sodišča povzema, da bi ZPP takšne kazni lahko določil le, če bi se o tem kaznovanju odločilo v postopku, ki bi v celoti ustrezal jamstvom ne le iz 23. člena Ustave, pač pa tudi jamstvom, ki se nanašajo na kazenski postopek iz 29. člena Ustave. Predlagatelj meni, da iz istih razlogov ni v skladu z Ustavo možnost, po kateri se kazen zapora izreče v izvršilnem postopku. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano določbo razveljavi.

2.

Na zahtevi je odgovoril Državni zbor. Navaja, da določba 33. člena ZIZ ne zajema primerov, ki so bili podlaga za odločitev Ustavnega sodišča o delni razveljavitvi 11. člena ZPP. Poudarja, da je namen kaznovanja po 33. členu ZIZ v tem, da se zagotovi učinkovitost izvršbe, saj gre za poskus vplivanja na voljo dolžnika, da preneha ovirati ali onemogočati izvedbo izvršilnega postopka. Sicer se Državni zbor v odgovoru sklicuje na mnenje Vlade.