Resolucija o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »PREHITIMO POTRES« (ReKPV50)

3592. Resolucija o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »PREHITIMO POTRES« (ReKPV50)

Na podlagi 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US, 111/21 in 58/23) je Državni zbor na seji 28. novembra 2023 sprejel

R E S O L U C I J O
o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »PREHITIMO POTRES« (ReKPV50)

Resolucija o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »PREHITIMO POTRES« (v nadaljnjem besedilu: resolucija) oblikuje aktivno politiko krepitve potresne odpornosti stavbnega fonda v Republiki Sloveniji, s katero država prispeva k manjšim posledicam v primeru potresa.

Vodilo oblikovanja resolucije je Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21), ki v 72. členu določa, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja, v 67. členu pa nalaga, da se z zakoni določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.

Pripravljenost oziroma ozaveščenost ljudi o potresni ogroženosti v Republiki Sloveniji ni ustrezna, saj se pogosteje pojavljajo šibkejši potresi, rušilni potresi pa redkeje. Tako ljudje ne razvijejo občutka o potresni ogroženosti na podlagi lastnih spoznanj oziroma pridejo do teh spoznanj običajno šele, ko se večja nesreča zgodi. Zato se raje osredotočajo na druge vidike ustreznosti njihovih bivališč, na primer videz in energetsko učinkovitost, kot pa na osnovno varovanje zdravja in življenja. Iz potresov, ki so se zgodili v zadnjem času v bližini Republike Slovenije in v preteklosti tudi na območju Republike Slovenije, je razvidno, da močnejši potres zaradi poškodb in porušitve objektov močno vpliva na zdravje, življenje ljudi in njihovo blaginjo. Še posebej ranljive so manjše skupnosti, kamor se lahko šteje tudi Republika Slovenija. Poleg tega je prenova potresno prizadetih območij in skupnosti dolgotrajen proces.

V preteklih letih je bilo veliko sredstev vloženih v energetsko prenovo stavb. Ugotovljeno je, da bi bilo treba sistem dopolniti s celostno prenovo stavb, ki vključuje tudi zdravo in varno bivalno in delovno okolje ter dobro konstrukcijsko stanje stavb. Konstrukcijsko odporna stavba je eden izmed ključnih pogojev za varovanje življenja in zdravja ljudi. Večina do zdaj energetsko prenovljenih stavb ni bila celostno obravnavana, zanje med drugim niso bile narejene seizmične analize in morebitne potrebne utrditve konstrukcije. V prihodnjih letih bo treba povečati delež stavb, za katere bodo narejene tudi računske ocene potresne odpornosti in bodo tako pripravljene na izvedbo celostne prenove ob zagotovitvi ustreznih virov financiranja. S krepitvijo potresne odpornosti stavbnega fonda se bo neposredno povečala tudi varnost prebivalcev Republike Slovenije.

Iz strokovne podlage Seizmični stresni test stavbnega fonda Republike Slovenije (2020–2050), Strokovne podlage za pripravo Resolucije o programu krepitve potresne varnosti, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (IKPIR), 2020, (v nadaljnjem besedilu: strokovna podlaga), ki jo je pripravil Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, izhaja, da sta stavbni fond ter skupnost v Republiki Sloveniji potresno neustrezno odporna. V primeru močnejšega potresa je predvsem v večjih mestih pričakovati veliko materialno škodo in tudi številne smrtne žrtve. Ker potres močno vpliva na druge pomembne vidike delovanja družbe, bi močnejši potres vplival tudi na prekinitev delovanja pomembnejših objektov in sistemov ter s tem lahko ohromil celotno državo in družbo.

Resolucija sledi splošnemu cilju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, med drugim preprečitvi oziroma ublažitvi posledic naravnih nesreč, z namenom, da bi bilo življenje varnejše in kakovostnejše. Republika Slovenija ima vzpostavljen sistem za prvi nujni odziv takoj po potresu predvsem v okviru sistema zaščite in reševanja. Do zdaj so bili izdelani načrti zaščite in reševanja ob potresu na vseh ravneh (državni, regijski, lokalni), pripravljeni na podlagi Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12, 78/16 in 26/19). Izdelani so bili:

Ocena tveganja za potres, [1]

Ocena zmožnosti obvladovanja tveganja za potres, [2]

Načrt odzivanja zdravstva ob naravnih in drugih nesrečah v Republiki Sloveniji, [3]

Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi potresov, [4]

Načrti zaščite in reševanja ob potresu na vseh ravneh (državni, regijski, lokalni in drugi),

Potresna ogroženost v Sloveniji (POTROG), namenjena potrebam načrtovanja in delovanja sil zaščite, reševanja in pomoči civilne zaščite. [5]

Resolucija je zato usmerjena v preventivo, ki je učinkovitejša in dolgoročno sprejemljivejša od drugih oblik varstva pred naravnimi nesrečami tudi z vidika zagotavljanja sredstev za financiranje ukrepov. Ker gre za obsežne ukrepe, je za njeno izvajanje predvideno daljše časovno obdobje. Resolucija upošteva določila Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022 (Uradni list RS, št. 75/16), ki navaja, da je za zmanjšanje potresne nevarnosti in s tem posledic učinkov potresa treba sprejeti in začeti uresničevati program protipotresne sanacije stanovanjskih in pomembnih javnih objektov vzgoje in izobraževanja, varstva otrok, nege posebnih skupin prebivalstva, zdravstva in drugih javnih dejavnosti, industrijskih in infrastrukturnih objektov. Kot nujen ukrep poudarja tudi ozaveščanje in izobraževanje prebivalcev o nujnosti strokovne prenove objektov, saj bi lahko nestrokovni posegi poslabšali potresno varnost.

Resolucija je pripravljena tudi na podlagi sklepa, ki ga je 25. januarja 2021 sprejel Državni zbor Republike Slovenije, Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, v katerem nalaga pristojnemu ministrstvu, da se celostno in na podlagi dognanj stroke loti reševanja problematike in pripravi resolucijo, ki bo urejala program protipotresne sanacije potresno ogroženih objektov.

Resolucija predstavlja instrument za postopno utrjevanje stavbnega fonda, saj se do zdaj v krepitev potresne odpornosti stavbnega fonda niso vlagala večja finančna sredstva. Izjema je Posočje, kjer je šlo za odpravo škode in popravilo ter ojačitev poškodovanih objektov po potresu. Z akcijskimi programi, ki jih predvideva resolucija, bo zagotovljena sistemska ureditev potresne utrditve ogroženih stavb, kar ima več vzporednih pozitivnih učinkov. Ker ne gre za reševanje že poškodovanih objektov po potresu, kjer je treba ponuditi takojšnje finančne, organizacijske in izvedbene rešitve, se breme urgentne utrditve razporedi na daljše časovno obdobje. Da bi se izognili škodljivim posledicam potresa, je nujno, da se v Republiki Sloveniji čim prej začne vrednotenje potresnega tveganja in utrjevanje stavbnega fonda.

Resolucija omogoča dolgoročno preventivno ukrepanje z zagonom procesa utrditve potresno ogroženih stavb. S temi aktivnostmi se bo postopoma začel utrjevati stavbni fond, kar bo prispevalo k večji varnosti ljudi in okolja. Večja potresna odpornost stavb zmanjšuje možnost nastajanja verižnih nesreč ob poškodbah stavb (požari, eksplozije, izlivi nevarnih snovi in podobno).

Iz strokovne podlage izhaja, da bo treba vzpostaviti sistematični pristop pri izobraževanju in zagotavljanju kadrovskih zmogljivosti s področja potresnega inženirstva ter povezanost med družbo, inženirskim in raziskovalnim sektorjem.

Potresna utrditev obstoječih stavb pomeni tudi, da država ravna z načeli krožnega gospodarstva: stavbe se strokovno vzdržuje in obnavlja in s tem zmanjšuje verjetnost, da bi ob potresu postale odpadek. Obenem pa potresne utrditve obstoječih stavb v primerjavi z novogradnjami pomenijo manjšo porabo surovin in emisij ob gradnji ter zmanjšanje pritiskov na zazidavo odprtega naravnega prostora.

Prenova potresno ogroženih stavb je predvsem namenjena zmanjševanju tveganja za izgubo življenj in poškodovanosti ljudi ter za izboljšanje blaginje in kakovosti življenja. Poleg tega je običajno smiselno, da se prenova stavb zasnuje bolj celovito, vključno z energetsko sanacijo in zagotavljanjem zdravega bivalnega okolja. Potresno utrjene in celovito prenovljene stavbe zato pridobijo dodatno vrednost na dolgi rok, kar ne velja za zgolj energetsko prenovljene stavbe, čeprav so se do zdaj vlagala znatna sredstva le v ta namen.

Vrednotenje potresnega tveganja in potresna utrditev stavb kulturne dediščine je eden izmed bistvenih ukrepov za varstvo in celostno ohranjanje kulturne dediščine.

V primeru hujših poškodb stavb ob potresu bi imela razgradnja neustrezno utrjenih energetsko prenovljenih stavb večji negativni vpliv na okolje kot še vedno uporabne celovito prenovljene stavbe, hkrati bi bila razgradnja dražja in v energetsko prenovo vložena finančna sredstva izgubljena. Celostne prenove stavb bodo tudi pozitivno vplivale na slovensko gospodarstvo, predvsem na gradbeno in druge spremljajoče industrijske panoge.

Potres je eden izmed pojavov v naravi, ki ga ni mogoče napovedati vnaprej in ga ni mogoče nadzorovati oziroma kontrolirati, lahko se le meri potresno gibanje tal (na primer pospešek tal) ter količino sproščene energije, ki se jo opredeli z magnitudo potresa. Potres vedno spremlja visoka stopnja presenečenja in negotovosti, kar je posledica nerazumevanja, nepripravljenosti in nezadostnega občutka ljudi o stopnji potresne nevarnosti in jakosti gibanja tal, ki se lahko pojavita pri močnih potresih.

Republika Slovenija spada s stališča posledic potresnega dogodka v skupino bolj ogroženih držav članic Evropske unije, saj leži na potresno dejavnem območju. Potres spada med naravne nesreče, ki Republiko Slovenijo močno ogrožajo, saj ima na potresno najbolj nevarnih območjih (slika 1 in slika 2) koncentriran stavbni fond, ki je tudi sorazmerno star.

&fbco;binary entityId="670a610b-aad1-4224-a4a2-e9231df09183" type="png"&fbcc;

Slika 1: Karta projektnega pospeška tal Slovenije za povratno dobo 475 let. [6]

&fbco;binary entityId="54aafdc9-c59b-4544-b186-70b13774ab62" type="png"&fbcc;

Slika 2: Nova karta potresne nevarnosti Slovenije – projektni pospešek tal Slovenije za povratno dobo 475 let. [7]

Nova karta je veljavna od 1. maja 2022 in je bila objavljena kot popravek k dopolnilu SIST EN 1998 - 1:2005/A101:2009/AC:2022, Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij – 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe – Nacionalni dodatek – Popravek AC. V prehodnem obdobju (od 1. maja 2022 do 1. maja 2024) je za potresno odporno projektiranje veljavna tudi dosedanja uradna karta.

Dobra polovica ozemlja Republike Slovenije leži na območju, kjer je pričakovana intenziteta potresa VIII EMS-98 (European Macroseismic Scale) pri povratni dobi 475 let. V območju, ki ga lahko prizadene potres intenzitete VIII EMS-98, se nahaja tudi osrednji del Republike Slovenije, kjer bi morebitni potres zaradi goste naseljenosti, velike prisotnosti dnevne migracije, velike prisotnosti državnih in gospodarskih ustanov, križišč prometne in energetske infrastrukture povzročil hude dolgoročne in težko popravljive posledice na vseh področjih.

&fbco;binary entityId="af8aa281-2be7-4be0-a0a0-f8c3c4b9c96a" type="png"&fbcc;

Slika 3: Gostota stavb (število stavb in/ali stavbnih delov) na km2 območja v RS, prikazana v strokovni podlagi.

Močnejši potresi lahko vzporedno sprožijo več verižnih nesreč, med katerimi so predvsem požari in eksplozije, nesreče z nevarnimi snovmi, plazovi, podori in poplave, bolezni ljudi in živali, prekinitve oskrbe z električno energijo in vodo, jedrske nesreče, porušitve visokih vodnih pregrad in podobno. Sodobna znanost še nima orodij, s katerimi bi lahko napovedala kraj, čas in jakost potresa, vendar obstajajo metode analize potresnega tveganja, s katerimi je mogoče vsaj približno upoštevati tudi verižne učinke potresov in posledice potresov napovedovati z verjetnostnimi ocenami ter z upoštevanjem vpliva negotovosti, kar v Republiki Sloveniji in tudi Evropski uniji še ni bilo uveljavljeno na ustrezni ravni.

Strokovna podlaga je pokazala, da je potresno tveganje obstoječega stavbnega fonda v Republiki Sloveniji neustrezno zaradi previsokih verjetnosti prekoračitve mejnega stanja popolne poškodovanosti stavb in tudi zaradi previsokih pričakovanih denarnih izgub.

Iz strokovne podlage izhaja, da živi v potresno najbolj ogroženih stavbah od 88 tisoč do 228 tisoč ljudi. V primeru približne ponovitve ljubljanskega potresa iz leta 1895, ki bi se zgodil v letu 2020, bi znašala mediana neposredne škode na stavbah 7,2 milijarde EUR, kar predstavlja okoli 15 % bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP) Republike Slovenije iz leta 2019.

Na območju Republike Slovenije magnitude potresov ne dosegajo zelo velikih vrednosti, vendar so zaradi razmeroma plitvih žarišč učinki lahko veliki. Potresi se pojavljajo skozi celotno zgodovino, posledice potresov oziroma učinki na človeka in njegovo grajeno okolje pa so odvisni predvsem od potresne odpornosti objektov, če ne gre za res izjemno močne potrese. Samo v 20. stoletju se je v Republiki Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto Vll po evropski potresni lestvici (EMS). Pri tej potresni intenziteti se na objektih lahko pojavijo zmerne poškodbe. V potresni zgodovini območja znotraj današnjih mej Republike Slovenije se je od začetka 16. stoletja tak potres zgodil najmanj 50-krat.

Najmočnejši zabeležen potres na današnjem ozemlju Republike Slovenije je bil idrijski potres leta 1511 z ocenjeno magnitudo 6,8. V javnosti je bolj znan ljubljanski potres leta 1895 z magnitudo 6,1. Odmevna sta bila tudi potres na Kozjanskem leta 1974 z magnitudo 4,8 in potres v Furlaniji leta 1976 z magnitudo 6,5. Potres iz leta 1976 in popotresi, ki so sledili, so prizadeli Posočje, predvsem Breginj.

Zadnja močna potresa sta bila na Bovškem leta 1998 in 2004 z magnitudama 5,6 in 4,9.

V Republiki Sloveniji so se do zdaj izvajale največje sanacije za krepitev potresne odpornosti v Posočju, ko je bila ustanovljena državna tehnična pisarna, ki je skrbela za potresno obnovo objektov po dveh potresih. Prvi takšen potres se je zgodil 12. aprila 1998 v Zgornjem Posočju, kjer je bila magnituda 5,6. Največji učinki so dosegli intenziteto VII-VIII EMS-98. Žarišče potresa je nastalo med dolino Lepene in Krnskim pogorjem v globini okoli 8 km. Potres je poleg velike gmotne škode na objektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi, saj so nastali številni skalnati podori, ki so ponekod popolnoma uničili planinske poti. Drugi večji potres se je zgodil 12. julija 2004 z epicentrom v Zgornjem Posočju. Največja dosežena intenziteta je bila VI-VII EMS-98.

V okviru državne tehnične pisarne se je izvajalo največje število potresnih utrditev objektov pri nas. Izvajanje teh utrditev je omogočilo pridobitev dodatnih znanj in izkušenj na tem področju, hkrati pa so pridobili dodatna znanja tudi izvajalci posegov.

Potres z žariščem v bližini naselja Petrinje na Hrvaškem decembra 2020 je povzročil poškodbe stavb tudi v Republiki Sloveniji. Večina poškodovanih stavb so stavbe kulturne dediščine (evidentiranih več kot 300 poškodovanih stavb). Škoda je nastala predvsem na sakralnih objektih, gradovih in dvorcih. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v potresu nastale poškodbe, ki so poslabšale že tako nezadostno potresno odpornost teh stavb, niso sanirane, kar dodatno povečuje tveganje za izgubo kulturne dediščine.

Posledice samega potresnega dogodka so odvisne predvsem od potresne odpornosti objektov, v in ob katerih se ob potresu zadržujemo. Znanost na področju potresnega inženirstva se je pospešeno razvila v drugi polovici prejšnjega stoletja in ob koncu 20. stoletja ter v zadnjem času napredovala do stopnje, ki se v praksi odraža s projektiranjem in gradnjo potresno odpornih objektov s poudarkom na varovanju človeških življenj. Treba se je zavedati, da tudi sodobni standardi za potresno odporno projektiranje ne preprečujejo škode na stavbi in izgube premoženja, saj bi bila zaradi velikega potenciala potresne obtežbe gradnja takšnih objektov z ekonomskega stališča predraga.

V Republiki Sloveniji so s potresnega vidika najbolj problematični objekti, ki so bili zgrajeni na podlagi standardov, veljavnih do leta 1964, ko je bil v Republiki Sloveniji vpeljan prvi predpis za vzpostavitev potresno odporne gradnje. Od takrat je znanje stroke na področju potresnega inženirstva in seizmologije močno napredovalo. Leta 1981 je bil izdan nov predpis, ki je vključeval nekatere elemente sodobnih standardov za potresno odporno projektiranje objektov. Konec leta 2005 je Republika Slovenija sprejela Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05, 61/17 – GZ in 199/21 – GZ-1; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o mehanski odpornosti), ki v naš pravni red uvaja evropski standard za potresno odporno gradnjo (skupina standardov SIST EN 1998 Evrokod 8 – Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij). Določeno je bilo prehodno obdobje do 1. januarja 2008, v katerem so se uvajale nove zahteve pri projektiranju stavb in je bila hkrati še dopustna gradnja po starih predpisih iz leta 1981 s spremembami in dopolnitvami. Od leta 2008 naprej se šteje, da pravilno projektirane in zgrajene stavbe zagotavljajo ustrezno potresno odpornost. Karta potresne nevarnosti Slovenije – projektni pospešek tal iz leta 2001 je priloga Nacionalnega dodatka k EC8 in se kot del predpisov uporablja za projektiranje stavb. Od 1. maja 2022 do 1. maja 2024 je poleg obstoječe uradne karte (2001) veljavna tudi nova karta Potresna nevarnost Slovenije, po 1. maju 2024 pa bo v uporabi samo nova karta.

Pri zbiranju podatkov o pregledanih stavbah se je izkazalo, da ima zgolj 8 % bolnišnic narejen elaborat potresne odpornosti, kar pomeni, da je 8 % bolnišnic konstrukcijsko pregledanih in ocenjenih s stališča potresne odpornosti. Okrog 60 % bolnišnic je zgrajenih pred letom 1964 in le 10 % bolnišnic je zgrajenih po letu 2008 in zanje smemo predpostaviti, da so ustrezno potresno odporne.