Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za...

3681. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje EUP z oznakami ML 7/1-13 Mlaka pri Kranju

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), Sklepa o ugotovitvi stanja in nadaljevanju postopkov priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje EUP z oznakami ML 7/1-13 Mlaka pri Kranju (Uradni list RS, št. 29/18) ter 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (UPB-1, Uradni list RS, št. 30/17) je Svet Mestne občine Kranj na 40. seji dne 19. septembra 2018 sprejel

O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje EUP z oznakami ML 7/1-13 Mlaka pri Kranju

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet in podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje EUP z oznakami ML 7/1-13 Mlaka pri Kranju (v nadaljevanju: OPPN), ki skladno sprejetemu Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 9/16, 20/17, 63/17, 1/18 – teh. popr. in 23/18 – popr.) obravnava prostorske ureditve severozahodnega dela Urbanističnega načrta mesta Kranj. OPPN je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal v aprilu 2018 (dopolnjen osnutek) pod številko projekta 07/2018, ga na podlagi stališč do predhodno prejetih pripomb in predlogov dopolnila ter na podlagi stališč, in sklepov Sveta Mestne občine Kranj v mesecu avgustu 2018 preoblikovala v predlog. Skladno odločbi MOP RS, št. 354-19-64/2004 v postopku priprave in sprejemanja plana ni bilo potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje, izdelano pa je Okoljsko poročilo za OPPN in ustrezne strokovne podlage.

2. člen

(vsebina in namen OPPN)

OPPN določa območje obravnave, upoštevajoč določila Izvedbenega prostorskega načrta MOK, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, podlage za parcelacijo, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev z usmeritvami za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

3. člen

(sestava OPPN)

OPPN sestavlja tekstualni in grafični del.

(A) Tekstualni del

Tekstualni del vsebuje naslovnico, odlok, povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi, priloge po seznamu in izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca. Odlok o občinskem podrobnem načrtu za območje EUP z oznakami ML 7/1-13 Mlaka pri Kranju obsega sledečo vsebino:

(1)

Splošne določbe

(2)

Opis prostorske ureditve

(3)

Umestitev načrtovane ureditve v prostor

(4)

Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(5)

Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

(6)

Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave

(7)

Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

(8)

Etapnost izvedbe prostorske ureditve

(9)

Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalnih in tehničnih rešitev

(10)

Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta

(11)

Končne določbe

(B) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte:

(1)

Izsek iz veljavnega OPN Mestne občine Kranj s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju

(2)

Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem

(3)

Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji

(4)

Zazidalno (ureditveno) situacijo

(5)

Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro

(6)

Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave ter kulturne dediščine

(7)

Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarom

(8)

Načrt parcelacije (prikaz funkcionalnih enot/celot)

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

4. člen

(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)

Območje urejanja s tem OPPN se nahaja v severozahodnem delu mesta Kranj na robu naselja Mlaka, severno od navezovalne ceste na AC, v bližini avtocestnega priključka Kranj zahod. Obsega sledeče parcelne številke, ki so razdeljene na parcelne številke znotraj meja območja urejanja in na dodatne parcelne številke v vplivnem območju:

(1)

parcelne številke EUP ML 7/1-13:

(1.a) k.o. Kokrica: 318/36 del, 318/43 del, 318/46, 318/47, 318/49 del, 318/50, 318/53 del, 355/1, 347/1, 350, 351/3, 351/4, 351/5, 351/7, 351/8, 351/9, 351/10, 351/11, 351/12, 351/13, 351/14, 351/15, 351/16, 351/17, 351/18, 351/19, 351/20, 351/21, 351/22, 351/23, 351/24, 351/25, 351/26, 351/27, 351/28, 351/29, 351/30, 351/31, 351/32, 351/33, 351/34, 351/35, 351/36, 351/37, 351/38, 351/39, 351/40, 351/41, 351/42, 351/43, 351/44, 351/45, 351/46, 351/47, 351/48, 351/49, 351/50, 351/51, 351/52, 351/53, 351/54, 352/1, 352/3, 352/17, 353/1, 353/2, 353/3, 353/4, 354/1, 355/1 del, 355/2, 355/5, 355/9 del, 355/11 del, 355/12, 355/13 del, 355/14, 355/20 del, 355/22, 355/27 del, 355/28 del, 356, 357/1, 357/2, 357/3, 358, 359/2 del, 359/3 del, 359/4 del, 359/5 del, 359/6 del, 359/7 del, 358/8 del, 359/9 del, 359/10 del, 359/1 del, 403/1 del, 403/5, 403/9,429/1 del, 429/3 del, 440/1 del, 441, 442/3 del, 443/24, 444/2, 444/4 del, 444/12, 448/7 del, 448/5, 448/10, 1112/3 del

(1.b) k.o. Vojvodin Boršt I: 140/6, 140/7, 140/10 del, 140/11, 140/12 del, 140/13 del

(1.c) k.o. Kranj: 619/2, 620/2, 624/2, 1321/8, 1321/9, 1321/10

(2)

parcelne številke v vplivnem območju:

(2.a) k.o. Kokrica: 318/53 del, 318/46 del, 347/11, 347/1, 355/1 del, 355/9 del, 355/11 del, 355/13 del, 355/20 del, 355/27 del, 355/28 del, 403/1 del, 427/2 del, 427/1 del, 428/1 del, 428/2 del, 429/3 del, 442/3 del, 444/4 del

(2.b) k.o. Vojvodin Boršt I: 424/1 del, 424/2 del, 406/2 del

(2.c) k.o. Kranj: 615/1 del, 615/2 del, 616/1 del, 616/2 del, 619/1 del, 620/1 del, 1315 del, 1321/1 del, 1321/6, 1321/7, 1321/11, 1321/12, 1321/13

Površine, ki jih z zahoda obkroža kompleks strnjenih gozdnih površin, z juga obstoječa prometnica, z vzhoda in severa pa obstoječa stanovanjska gradnja, so razdeljene na več sklopov načrtovanih gradenj, in sicer na večstanovanjski sklop na zahodu, ki ga na jugu poudarja kare, namenjen osrednjim centralnim dejavnostim in stanovanjem, ob njem pa sklop pretežno stanovanjskih vil z enotami vrtca ter na sklop interpolacije individualne stanovanjske gradnje med obstoječo gradnjo v osrednjem delu. Vmes je večinoma ohranjen gozdni kompleks, ob njem, na severovzhodu pa rekreativni predel z jezerom in vodotokom. Prostorski akt obravnava tako površine na katerih se načrtujejo prostorske ureditve razvoja naselja kot širitve na nove, sicer z izvedbenim prostorskim načrtom že opredeljene stavbne površine, površine v naselju, ki so namenjene zgoščevanju pozidave ter površine namenjene ohranitvi gozdnih, vodnih in obvodnih ureditev. Obravnava tako primarne enote urejanja kot tudi robna območja obstoječih stavbnih zemljišč na katerih je izkazan investicijski interes oziroma jih je zaradi smiselnega priključevanja gospodarske javne infrastrukture potrebno obravnavati.

5. člen

(program dejavnosti in rešitev glede umeščanja načrtovanih objektov in površin)

Izhajajoč iz opisa prostorske ureditve prejšnjega člena tega odloka je program dejavnosti v območju zasnovan kot sledi:

(1)

Območje je razdeljeno na več funkcionalnih celot, ki predstavljajo smiselno zaokrožene sklope, pri čemer je prva, ob vstopu v območje z juga (oznaka funkcionalne celote FC CU1) namenjena pretežno osrednjim centralnim dejavnostim in bivanju, naslednja, severno od nje pretežno bivanju v individualnih stavbah v nizu, stanovanjski vili in večstanovanjski enoti z vrtcem v zelenih, parkovnih ureditvah (oznaka funkcionalne celote FC S1); v nadaljevanju se v smeri proti severu nizajo sklopi funkcionalnih celot namenjenih bivanju (oznake funkcionalnih celot od FC S2 do FC S7), vmes pa prečno na njih, v smeri vzhod – zahod cezure prepleta visokorasle drevesne vegetacije, dostopnih prometnic, peščevih površin in v stiku z vzhodnim robom parkovnim površinam (oznake funkcionalnih celot od FC ZI 1 do FC ZI 5) ter gozdni vložek (oznaka funkcionalne celote FC G1) kot povezava zelenih površin osrednje gozdne enklave v naselju (oznaka funkcionalne celote FC G2) in vzhodnega obsežnega kompleksa gozda in športnorekreativni sklop (oznaka funkcionalne celote FC ŠR1) ob vodotoku na severu (oznaka funkcionalne celote FC V1). V osrednjem delu se nahaja več funkcionalnih celot zaokroževanja obstoječega poselitvenega vzorca (oznake funkcionalnih enot od FC S8 do FC S11) pretežno individualnih stanovanjskih enot (z izjemo FC S9, ki vključuje obstoječi večstanovanjski objekt); preko območja poteka tudi obstoječ vodotok, Mlaški potok s svojimi obvodnimi površinami ter ribnikom (oznake funkcionalnih celot od FC V1 do FC V4, deloma tudi FC Z2).

(2)

Funkcionalne celote namenjene bivanju so povezane s sistemom prometnic kjer primarno zbirno prometnico območja predstavljata FC I1 in FC I2, ki se na jugu (funkcionalna celota FC I8) preko načrtovanega krožnega križišča navezuje na navezovalno cesto na avtocesto, na vzhodu pa z več prometnicami napaja glavnino novonačrtovanih sklopov stanovanjske gradnje; ena izmed njih (oznaka funkcionalne celote FC I3) predstavlja glavno prečno povezovalno prometnico z obstoječim naseljem.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

6. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

Načrtovani posegi opredeljeni s tem odlokom vplivajo tudi na ureditve ostalih območij (enot urejanja prostora) v neposredni bližini. Prostorska ureditev je namreč vpeta v širši kontekst prometnih, energetskih, komunalnih in drugih navezav na sosednja območja, hkrati pa njeno funkcioniranje povzroča določene, za bivanje in delo logične vplive na sosednja območja. Lega v širšem območju določa urbanistični koncept, ki omogoča blage prehode preko zelenih površin v obstoječe robne gozdne površine na zahodu ter hkrati prometno navezuje obstoječo stavbno območje naselja, preko več rekonstruiranih križišč ter novonačrtovanih prometnih povezav na glavno zbirno cesto kar bistveno izboljša prometno pretočnost širšega območja.

Izven ureditvenega območja OPPN, se s tem odlokom ureja tudi območja novogradenj komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture in cestnih priključkov. Za zagotovitev komunalne opremljenosti stanovanjskega kompleksa je potrebno območje urejanja priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo, ki se nahaja izven ureditvenega območja. Poteki teh priključkov so določeni v grafičnem delu OPPN.

Poleg navedenih zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN možno dodati ali izvzeti tudi druge površine, v kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije komunalne infrastrukture na podlagi strokovno preverjenih rešitev izkaže to za potrebno.

7. člen

(rešitve načrtovanih objektov in površin)

Načrtovani posegi s tem OPPN slede usmeritvam strateškega in izvedbenega prostorskega načrta mestne občine in že načrtovanemu konceptu prostorskega razvoja severozahodnega dela urbanističnega načrta mesta Kranja. Rešitve načrtovanih objektov in površin konkretizirajo tako začrtana izhodišča s tem, da opredeljujejo prostorske posege v in na robnih območjih urejanja ter z zasnovo delitve območja na smiselno razporejene funkcionalne celote poselitve, ohranjanjem naravnih kvalitet ter sistemom prometnic racionalno organizirajo izrabo prostora. Območje urejanja je skladno izhodiščem programa dejavnosti in rešitvam glede umeščanja načrtovanih objektov in površin iz 5. člena tega odloka razdeljeno na enajst funkcionalnih celot stanovanjske gradnje, funkcionalno celoto prepleta osrednjih centralnih dejavnosti s stanovanji, na funkcionalno celoto stanovanjskih objektov in družbenih programov (vrtec), na pet funkcionalnih celot prepleta zelenih ureditev pešpoti in dostopnih prometnic oziroma ohranjanja obstoječe drevesne vegetacije, na štiri celote vodnih površin, troje funkcionalnih celot pretežno zelenih površin ter na osem funkcionalnih celot prometnih ureditev.

(1)

Funkcionalne celote namenjene stanovanjski gradnji so grupirane v funkcionalnih sklopih glede na lokacijo ter s tem povezano tipologijo.

(1.1) Ob glavni, primarni zbirni cesti območja urejanja je tako oblikovana veriga sedmih sklopov prepleta nizov eno oziroma dvostanovanjskih stavb ter stanovanjskih vil, v južnem prostorskem fokusu, prvem ob vstopu v območje z juga ter drugem pa se poleg stanovanj opredeljuje tudi pretežno trgovska dejavnost (južni fokus) oziroma družbena dejavnost (vrtec). Stavbe s svojo lego v prostoru, kjer posamezni sklop z razporeditvijo stavbnih mas od nizkih stanovanjskih nizov, ki so od obstoječe gradnje naselja načeloma ločeni z različno širokim zelenim pasom ali pa omogočajo funkcijsko pripojitev k obstoječemu naselju do večstanovanjskih vil, lociranih zgolj ob glavni zbirni cesti območja, skušajo oblikovati intimnejše notranje prostore proti vzhodu ter ambicioznejše fasadne poteze ob glavni zbirni cesti na zahodu. Mirujoči promet južnega fokusa ter ob glavni prometnici je, razen za obiskovalce, načrtovan v kletnih etažah posameznih sklopov, kar omogoča, da so večji stavbni sklopi umeščeni v povsem zeleno okolje parterja; individualni objekti imajo možnost parkiranja na parterju.

(1.2) Individualna stanovanjska gradnja osrednjega dela območja urejanja se s svojimi tlorisnimi in vertikalnimi dimenzijami prilagaja obstoječi okoliški stavbni strukturi stanovanjskih stavb, tako da z načrtovanimi legami v prostoru zaokrožuje morfološko tipičen vzorec poselitve v delih naselja v katerega se umešča.

(2)

Zelenim površinam se ob dejstvu, da je območje sicer namenjeno poselitvi, namenja precejšnjo pozornost. Dvoje večjih površin, tako na zahodu ob glavni zbirni cesti kot v osrednjem delu je namenjeno ohranitvi gozdnih površin. Zelenim parternim ureditvam je namenjen tudi pretežni del večstanovanjskega sklopa na zahodu območja kjer se prepletajo travnate parkovne površine z intenzivnimi drevesnimi vložki ob vstopnih prečnih prometnicah. Tudi površine ob sonaravno reguliranemu vodotoku, razen v delih prečkanj s cestno infrastrukturo, so namenjene zelenim ureditvam.

(3)

Rešitvam prometnih ureditev in urejanju vodotoka so v nadaljnjih določbah tega odloka namenjeni posebni členi.

8. člen

(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo obravnavajo troje pomembnih sklopov, in sicer urbanistične, arhitekturne in krajinske pogoje in usmeritve.

(A) Urbanistični pogoji in usmeritve

(A1) Glede na načrtovan obseg urejanja ter lego posameznega objekta v prostorskem sklopu (funkcionalne celote) oziroma na posamezni gradbeni parceli (funkcionalne enote) so gabariti stavb, ki so dovoljeni na posamezni gradbeni parceli razdeljeni v več tipoloških skupin, in sicer za stanovanjske vile z načeloma skupno garažno kletjo, individualne stavbe v nizih, za stavbo osrednjih centralnih dejavnosti s stanovanji, za večstanovanjsko stavbo z enotami vrtca ter za ostale individualne stavbe ter podrobneje opredeljeni kot sledi:

(I) stanovanjske vile z načeloma skupno garažno kletjo:

(I./1.) tip A1, ki jih je v območju urejanja petnajst, predstavlja prostostoječo večstanovanjsko stavbo na skupni garažni kleti tlorisnih dimenzij 24,0 m x 17,0 m in višinskega gabarita K+P+2+M;

(I./2.) tip A2, v območju urejanja je ena tovrstna enota, predstavlja obstoječo prostostoječo večstanovanjsko stavbo na skupni kleti, lomljenega tlorisa dimenzij 46,0 m x 18,0 m ter vertikalnega gabarita K+P+3+M;

(I./3.) pod objekti z oznakami A so večinoma locirane garažne kleti, ki v večini primerov povezujejo stavbe; lega kleti z uvozi v garažne kleti in parkirnimi mesti za obiskovalce je razvidna iz grafičnega dela OPPN;

(II.) stavba osrednjih centralnih dejavnosti s stanovanji ter večstanovanjska stavba z enotami vrtca:

(II./1.) tip B1, ki je v območju zgolj eden predstavlja stavbno celoto s skupno kletjo in pritličjem, oboje maksimalnih tlorisnih dimenzij 50,0 m x (50,0 m do 60,0 m) nad katerima se v etažah dviga dvoje večstanovanjskih celot, tlorisnih dimenzij vsake 17,0 m x (50,0 m do 55,0 m) za zahodni del ter 17,0 m x (56,0 m do 60,0 m) za vzhodni del; oba višja dela sta vertikalnih gabaritov K+P+3+M; možne so modifikacije arhitektonskih rešitev, ki pa ne smejo presegati gradbenih meja, ki so določene v grafičnem delu;

(II./2.) tip B2 predstavlja večstanovanjsko stavbo na skupni garažni kleti tlorisnih dimenzij nad pritličjem 48,0 m × 17,0 m, vertikalnega gabarita K + P + 3 + M; pritličje, ki je namenjeno pretežno dejavnosti vrtca je tlorisnih dimenzij 48,0 m × (30,0 m do 33,0 m) (klet stavbne celote se razteza izven tlorisnih gabaritov pritličja in povezuje tudi sosednjo stavbo funkcionalne celote); namembnost pritličja ter eventuelno prve etaže veznega trakta je poleg vrtca lahko tudi poslovna. Podrobnejši prikaz gabaritov stavb je razviden iz grafičnega dela OPPN.

(III.) eno- ali dvostanovanjske stavbe:

(III./1.) stavbe v nizu ali prostostoječe stavbe:

(III./1.1.) tip C1 predstavlja eno- ali dvostanovanjsko stavbo v nizu (paru), v območju urejanja je skupaj načrtovanih sedeminšestdeset enot, tlorisnih dimenzij 6,50 m × 15,0 m in vertikalnega gabarita (K)+P+1 (M);

(III./1.2.) tip C2 predstavlja eno- ali dvostanovanjsko stavbo, v območju urejanja je načrtovanih šest tovrstnih stavb, tlorisnih dimenzij 6,50 m × 15,0 m in vertikalnega gabarita (K)+P+1(M);

(III./1.3.) tip C3 je prav tako oblikovan kot eno- ali dvostanovanjska stavba (enota dvojčka), vsega skupaj se tovrstnih stavb na severnem delu območja načrtuje štiri, tlorisnih dimenzij 7,0 m × 12,0 m in vertikalnega gabarita (K)+P+1+(M);

(III./1.4.) tip C4 predstavlja prostostoječo eno- ali dvostanovanjsko stavbo, v območju urejanja je načrtovanih pet, tlorisnih dimenzij 7,0 m × 12,0 m in vertikalnega gabarita (K)+P+1+(M);

(III./1.5.) tip C5 predstavlja prostostoječo dvostanovanjsko stavbo, načrtovanih je pet tovrstnih objektov, tlorisnih dimenzij 10,0 m × 10,0 m in vertikalnega gabarita (K)+P+1 oziroma (K)+P+M;

(III./1.6). tip C7 je oblikovan kot eno- ali dvostanovanjska stavba v strnjenem nizu, v območju urejanja je skupaj načrtovanih sedem takšnih enot, tlorisnih dimenzij 6,50 m x 15,0 m in vertikalnega gabarita (K)+P+1(M); parkirna mesta so načrtovana ob zahodni strani dovozne notranje prometnice;

(III./1.7). tip C8 predstavlja stanovanjske objekte različnih tlorisnih dimenzij, razvidnih iz grafičnega dela OPPN, višinskega gabarita do (K)+P+1(M);

(III./1.8). neposredno ob objektih z oznakami C1, C2, C3, C4 in C5 so locirana parkirna mesta, v večini primerov znotraj funkcionalnih enot; lega parkirnih mest in uvozi so večinoma razvidni iz grafičnega dela OPPN;

(III./2.) prostostoječe stavbe kot interpolacija v ali ob obstoječo individualno gradnjo:

(III./2.1.) tip C6, predstavlja prostostoječo eno- ali dvostanovanjsko stavbo s streho v naklonu, v območju urejanja jih je enaindvajset, tlorisnih dimenzij 9,0 m × 12,0 m in vertikalnega gabarita (K) + P + 1 +(M);

(IV.) večnamenski objekt; neposredno ob funkcionalno celoto športno rekreativnih površin je v parkovnem delu FCZI5 umeščen večnamenski pritlični objekt (gostinstvo, rekreacija, servis) tlorisnih dimenzij 6,25 m x 5,0 m.

(V.) obstoječe stanovanjske stavbe: v območju se nahaja nekaj obstoječih stanovanjskih stavb, ki se jih ohranja, merila in pogoji za njihovo prenovo ali dozidavo pa so podani v nekaterih drugih členih tega odloka.

(A2) Celotno območje urejanja sestavljajo funkcionalne celote namenjene gradnji stavb (FCS in FC CU), funkcionalne celote ohranjanja obstoječih gozdnih in ostalih zelenih površin (FCG in FCZ), funkcionalne celote prepleta zelenih površin in vstopnih prometnic (FC ZI) cestne infrastrukture (FCI) ter rekreacijske poteze ob ribniku z vodotokom(FCV). V nadaljevanju so določeni tipi in število stavb v posamezni funkcionalni celoti ter opredeljena površina posamezne funkcionalne celote.

(A2./1.) Funkcionalne celote namenjene gradnji stavb (dvanajst celot) se dele na:

(1)

FC S1, funkcionalna celota prepleta stavb v nizu, stanovanjske vile in večstanovanjske stavbe z vrtcem, umeščena neposredno ob osrednjem kareju centralnih dejavnosti južnega dela zahodnega sklopa stanovanjske gradnje določa možnost gradnje sedmih stavb tipa C7, dveh stavb tipa C1, ene stavbe tipa B2 ter ene stavbe tipa A1, obeh na oziroma ob (opcijsko) skupni garažni kleti; poleg teh, je na vzhodnem delu funkcionalne celote, na zemljiščih parc. št. 318/43, 318/46, 318/47, 318/49 in 318/50 ter zahodnemu delu parc. št. 318/36, vse k.o. Kokrica dopustna gradnja objektov v skladu s splošnimi določili PIP, ki veljajo za EUP ML 1/1 in so določena v Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 09/16, 63/16, 20/17, 42/17, 63/17, 01/18, 23/18) površina funkcionalne celote znaša 0,97hektarja;

(2)

FC S2, funkcionalna celota stanovanjskih vil in stavb v nizu, severno ob FC S1, določa možnost gradnje, štirih stavb tipa A1, vse na oziroma ob skupni garažni kleti, petnajst stavb tipa C1, štirih stavb tipa C8 in ena stavba tipa C2; površina funkcionalne celote znaša 1,08 hektarja;

(3)

FC S3, funkcionalna celota stanovanjskih vil ter eno- oziroma dvostanovanjskih stavb v dveh nizih, ki je umeščena severno od FC S2, določa možnost gradnje štirih stavb tipa A1 na skupni garažni kleti, štirinajst stavb tipa C1 in tri stavbe tipa C2; površina funkcionalne celote znaša 1,12 hektarja;

(4)

FC S4, funkcionalna celota stavb v nizu in stanovanjskih vil med FC S3 in primarno prečno povezovalno cesto FC I3 omogoča gradnjo štirih stavb tipa A1 na oziroma ob skupni garažni kleti, po dveh eno- oziroma dvostanovanjskih stavb tipa C2 in C8, ene C4 ter deset stavb tipa C1; površina funkcionalne celote znaša 1,17 hektarja;

(5)

FC S5, funkcionalna celota stanovanjskih vil in stavb v nizu med FC I3 na jugu in gozdom FC G1 na severu določa možnost gradnje dveh stavb tipa A1 na oziroma ob skupni garažni kleti ter dvanajst stavb tipa C1; površina funkcionalne celote znaša 0,75hektarja;

(6)

FC S6, funkcionalna celota severno od gozdne enklave FC G1 omogoča gradnjo šestih stavb tipa C1; površina funkcionalne celote znaša 0,26 hektarja;

(7)

FC S7 predstavlja najsevernejšo funkcionalno celoto stavb zahodnega sklopa stanovanjske gradnje in predvideva gradnjo osmih eno- oziroma dvostanovanjskih tipa C1 ter pet eno- oziroma dvostanovanjskih stavb tipa C5; površina funkcionalne celote znaša 0,68 hektarja;

(8)

FC S8.1 in FC S8.2 individualne stanovanjske gradnje določa možnost gradnje štirih stavb tipa C3 in štirih stavb tipa C4; površina funkcionalne celote, ki jo sicer deli prometnica FC I3, znaša ločeno za FC S8.1 0,12 hektarja in FC S8.2 0,13 hektarja.

(9)

FC S9, funkcionalna celota prepleta obstoječe večstanovanjske in novonačrtovanih individualnih stavb omogoča možnost gradnje dvoje novih stavb tipa C6; površina funkcionalne celote znaša 0,38 hektarja;

(10)

FC S10, funkcionalna celota individualne stanovanjske gradnje ob severnem robu gozdne enklave FC G2 določa možnost gradnje osmih stavb tipa C6; površina funkcionalne celote, ki jo sicer deli notranji krak prometnice z oznako FC I6 znaša, ločeno za FC S10.1 0,32 hektarja, FC S10.2. 0,10 hektarja in FC S10.3 0,02 hektarja;

(11)

FC S11, funkcionalna celota ob južnem robu obstoječe stanovanjske gradnje naselja na severu združuje enajst individualnih stavb tipa C6; površina funkcionalne celote, vključujoč robna območja, znaša 0,78 hektarja;

(12)

FC CU1 predstavlja najjužnejšo funkcionalno celoto prepleta centralnih dejavnosti in stanovanjskih programov ob južnem vstopu v območje in omogoča gradnjo ene stavbe tipa B1; površina funkcionalne celote znaša 0,60hektarja;

(A2./2.) Funkcionalne celote ohranjanja obstoječih gozdnih in ostalih zelenih površin (petih celot, vključujoč celoto športnorekreativnih površin v zelenju) se dele na:

(1)

FC G1, funkcionalna celota na zahodnem robu urejanja območja, vzhodno od glavne zbirne ceste FC I2 predstavlja zaključek širšega kompleksa gozdnih površin zahodno od območja naselja in obsega 0,21 hektarja površin;

(2)

FC G2, funkcionalna celota ohranjanja osrednjega gozdnega kompleksa znotraj stavbnih zemljišč obsega 1,20 hektarja površin;

(3)

FC Z3, funkcionalna celota na skrajnem vzhodu območja, ki jo deli dovozna pot FC I7 do kmetije se nahaja v sklopu starejše kmetije, zato se ji ohranja dosedanja zelena funkcija travne površine; sestavljena je iz FC Z3.1. površine 0,17 hektarja ter FC Z3.2 površine 0,40 hektarja;

(4)

FC Z2, funkcionalna celota travnatih površin v severnem delu osrednjega dela, ki predstavlja del retenzijskih površin vodotoka je sestavljena iz FC Z2.1 površine 0,23 hektarja in FC Z2.2 površine 0,07 hektarja;

(5)

FC Z1, funkcionalna celota zelenih površin zahodno od glavne zbirne prometnice FC I2 se ohranja kot zelena, gozdna površina in obsega 0,03 hektarja;

(6)

FC ŠR1, funkcionalna celota športnorekreativnih površin v zelenju obsega površine 0,33 hektarja. Območje mora vsebovati košarkarsko igrišče z odprtim javnim prostorom z otroškim igriščem.

(A2./3.) Funkcionalne celote cestne infrastrukture (sedem celot) se dele na:

(1)

FC I1 in FC I2, funkcionalni celoti glavne, primarne zbirne prometnice, ki se na jugu navezuje preko krožnega (opcijsko trikrakega) križišča (FC I8) na navezovalno cesto na AC, na severu pa na obstoječe križišče notranjih cest naselja, določa izgradnjo sedmih klasičnih trokrakih križišč in obsega skupaj 2,09 hektarja površin;

(2)

FC ZI1, funkcionalna celota napajalne prometnice za potrebe načrtovane stavbe v FC CU1 se priključuje na glavno zbirno cesto in zaključuje s parkiriščem; površina funkcionalne celote znaša 0,18 hektarja;

(3)

FC ZI2, funkcionalna celota prve prečne povezovalne ceste, ki povezuje glavno zbirno cesto s sistemom notranjih prometnic in obsega površino 0,12 hektarja;

(4)

FC ZI3, funkcionalna celota druge prečne povezovalne ceste, ki povezuje notranji prometni sistem in obsega 0,11 hektarja površin; za vse štiri funkcionalne celote FC ZI velja, da se vse razpoložljive zelene površine znotraj celot, skladno konceptu urejanja, maksimalno zazelene z visokoraslo drevesno vegetacijo;

(5)

FC ZI4, funkcionalna celota tretje prečne povezovalne ceste z notranjim prometnim sistemom, površine 0,11 hektarja;

(6)

FC I3, funkcionalna celota glavne prečne povezovalne ceste z ostalim delom naselja površine 0,21 hektarja;

(7)

FC ZI5, funkcionalna celota četrte prečne prometnice s parkirnimi površinami za potrebe športa in rekreacije in gradnja ene stavbe tipa C9, površine 0,17 hektarja;

(8)

FC I4, funkcionalna celota nove notranje prometnice osrednjega dela skupne površine 0,10 hektarja;

(9)

FC I5, funkcionalna celota rekonstruirane lokalne ceste LC 183230 obsega del rekonstruirane ceste, dvoje novih križišč in preurejeno obstoječe križišče na SZ, vse v skupnem obsegu 0,17 hektarja zemljišč znotraj območja urejanja;

(10)

FC I6, funkcionalna celota rekonstruirane lokalne ceste na zahodnem robu FC V2 z novim dovozom površine 0,11 hektarja;

(11)

FC I7, funkcionalna celota dovozne ceste, ki poteka preko FC Z3 in katere površina znaša 0,07 hektarja;

(12)

FC I8, funkcionalna celota krožnega križišča, ki na navezovalni cestni na AC priključuje območje z glavno zbirno cestno na severu, na jugu omogoča priključek navezovalne cestne na regionalno cesto R2 – 412 (Koroška cesta) ter določa enosmerni izvoz za oskrbo trgovskih programov v FC CU1; površina funkcionalne celote skupaj znaša 0,22 hektarja.

(A2./4.) Funkcionalne celote vodnih in neposredno obvodnih površin (štiri funkcionalne celote) se dele na:

(1)

FC V1, funkcionalna celota vodotoka na severozahodnem delu območja, ki obsega 0,11 hektarja površin;

(2)

FC V2 funkcionalna celota vodotoka v osrednjem delu območja, ki obsega 0,09 hektarjev površin;

(3)

FC V3, na vzhodnem delu območja, ki poleg vodotoka vključuje tudi ribnik z obvodnimi površinami, obsega 0,32 hektarja;

(4)

FC V4, funkcionalna celota na skrajnem vzhodnem delu območja površine 0,03 hektarja.

(B) Arhitektonski pogoji in usmeritve

Odlok poleg urbanističnih določa tudi arhitektonske pogoje, usmeritve in načela oblikovanja stavb in pomožnih objektov za lastne potrebe.

(B1.) Za stavbe veljajo naslednja skupna določila oblikovanja, ki se ločeno določajo za večstanovanjski sklop na zahodnem delu območja, za novonačrtovano individualno gradnjo na severnem delu območja in za območje obstoječih stavb.

(B1./1.) Arhitektonski pogoji in usmeritve za eno- oziroma dvostanovanjske stavbe v nizu, za večstanovanjski sklop vil, trgovsko stanovanjsko stavbo ter večstanovanjsko stavbo z vrtcem v območju funkcionalnih celot od FC S1 do FC S7 in FC CU1 na južnem delu območja urejanja:

(1)

stavbe v posameznih funkcionalnih enotah iste funkcionalne celote (še posebej to velja za linijo ob glavni zbirni cesti FC I1 in FC I2) morajo biti oblikovane po enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin; delna odstopanja od oblikovalskih izhodišč so v smislu kvalitetnih rešitev vstopnih poudarkov možna za oblikovanje stavbe le v FC CU1;

(2)

nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjo meteorne vode s streh; izbor kritin in barva kritin mora biti enotna;

(3)

napušči streh, razen nad terasami mansard in uvozi v kletne garaže, niso dovoljeni; strehe so načeloma skrite za fasadnimi elementi oziroma oblogami fasad; dovoljujejo se poudarki in nadstreški nad vhodnimi vrati, izložbami, lokali, ki morajo biti oblikovani v skladu z zunanjo podobo predvidene stavbe in okolice; poudarki in nadstreški nad vhodnimi vrati lahko segajo preko dovoljenih maksimalnih tlorisnih gabaritov in določenih gradbenih linij, hkrati pa ne smejo poslabšati pogojev za bivanje in delo v sosednjih stavbah;

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje EUP z oznakami ML 7/1-13 Mlaka pri Kranju

Časovnica