Odločba o razveljavitvi prve alineje prvega odstavka 189. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delu, v katerem zahteva, da je bil otrok državljan Republike Slovenije

5844. Odločba o razveljavitvi prve alineje prvega odstavka 189. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delu, v katerem zahteva, da je bil otrok državljan Republike Slovenije

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobude Lidije Kohn iz Nove Gorice, Katjuše Vuksanovič iz Ljubljane, Božane Stanisavič iz Raven na Koroškem, Marjetice Čavič iz Kranja, društva Helsinški monitor Slovenije–združenje za človekove pravice, Ljubljana, ki ga zastopa predsednica Neva Miklavčič Predan, Ljiljane Nenadič Ivanovič iz Ljubljane, ki jo zastopata Helsinški monitor Slovenije–združenje za človekove pravice, Ljubljana in Neva Miklavčič Predan, Lidije Grujič iz Zagorja ob Savi ter Blagorodne Stojčevske s Ptuja, ki jo zastopa Branko Resnik, odvetnik na Ptuju, na seji dne 18. novembra 2004

Prva alineja prvega odstavka 189. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/00, 124/00, 109/01, 108/02 in 26/03 – ur. p.b.) se razveljavi v delu, v katerem zahteva, da je bil otrok državljan Republike Slovenije.

Pobudnice izpodbijajo ureditev po 189. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1) v delu, ki za uveljavitev pravice do štetja časa skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti (do uveljavitve tega zakona) v zavarovalno dobo določa pogoj, da je bil otrok v navedenem času državljan Republike Slovenije. Pobudnice navajajo še:

Lidija Kohn pojasnjuje, da imata z možem od leta 1975 stalno prebivališče v Sloveniji, sin se je rodil leta 1979 v Sloveniji, zaposlena je od 1981, državljanstvo so vsi trije pridobili aprila 1991. Meni, da je izpodbijana določba diskriminacijska, ker državljanstvo otroka nima nobenega vpliva na nastanek pokojninske dobe, ker enači pomen državljanstva po osamosvojitvi s prejšnjim republiškim državljanstvom in samo na tej podlagi eno skupino državljanov loči od drugih državljanov.

Katjuša Vuksanovič meni, da je izpodbijana določba v neskladju s prvim in drugim odstavkom 14. člena Ustave ter s pravico do socialne varnosti (50. člen Ustave). Pobudnica navaja, da izpolnjuje vse pogoje, ki jih določa prva alineja 189. člena ZPIZ-1, razen pogoja, ki zadeva državljanstvo otroka v prvem letu starosti. Ko je bil sin rojen, je bila državljanka Socialistične republike Slovenije (v nadaljevanju: SRS), mož je bil državljan Socialistične republike Črne gore, sin je bil državljan Socialistične republike Črne gore, državljan Republike Slovenije je postal leta 1992 na podlagi 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Je zaposlena in vključena v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja. Meni, da je določba, katere namen je nagrajevati starše oziroma zavarovance za njihovo skrb za otroke, istočasno pa med njimi loči glede na to, kdaj je otrok pridobil slovensko državljanstvo, protislovna. Meni tudi, da je z izpodbijano določbo kršen prvi odstavek 14. člena Ustave, saj je treba državljanstvo otroka šteti za "drugo osebno okoliščino" iz prvega odstavka 14. člena. Meni, da izpodbijana določba posredno uvaja razlikovanje na podlagi narodnosti. Razlikovanje, ki je na področju obveznega pokojninskega zavarovanja nastalo zaradi izpodbijane določbe, pa pomeni tudi kršitev pravice do socialne varnosti. Pobudnica v dopolnitvi pobude z dne 24. 6. 2004 zatrjuje tudi neenakopravnost z "novimi" upravičenci po 23. členu ZPIZ-1, ker naj slednji ne bi bili dolžni izkazati, da je bil otrok v prvem letu starosti državljan Republike Slovenije, pač pa le, da je otrok državljan Republike Slovenije. Meni tudi, da dejstvo, da navedene pravice financirajo iz državnega proračuna, ne more biti razlog za nastalo razlikovanje. Če je obremenitev proračuna prevelika, bi se zakonodajalec lahko odločil, da ugodnosti ne da nikomur.

Božana Stanisavič navaja, da je državljanka Republike Slovenije, upokojenka, ima tri otroke. Meni, da bi si lahko s pridobitvijo ugodnosti, ki jo omogoča 189. člen ZPIZ-1, povečala višino pokojnine. Pravico po navedenem členu je uveljavljala pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: Zavod), ki pa je njen zahtevek zavrnil, zoper njihovo odločitev uveljavlja pravna sredstva. Meni, da je izpodbijana določba v neskladju z načelom enakosti.

Marjetica Čavič navaja, da je 2002 pri Zavodu vložila zahtevo za priznanje zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti, ki je bila zavrnjena. Hči je bila rojena v Sloveniji, v prvem letu starosti je bila državljanka Socialistične republike Bosne in Hercegovine, slovensko državljanstvo je pridobila leta 1992. Meni, da je izpodbijana določba v neskladju s 13. členom Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju: UZITUL), ki določa, da so državljani drugih republik, ki so na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije 23. decembra 1990 imeli prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živijo, do pridobitve državljanstva Republike Slovenije izenačeni v pravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije. Meni še, da izpodbijana določba krši 2. člen in drugi odstavek 50. člena Ustave.