TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 3. točki izreka razveljavi, v preostalem delu (glede 1. in 2. točke izreka) pa se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

Sodišče prve stopnje je premičnine natančno navedlo v točki 1.2 izpodbijanega sklepa, za 3. točko izpodbijanega sklepa pa ni zakonske podlage, prav tako pa tudi nobene potrebe. Po 60. členu SPZ se na premičninah lastninska pravica s pravnim poslom pridobi z izročitvijo posesti, medtem ko se za prenos lastninske pravice na nepremičninah po 49. členu SPZ (praviloma) zahteva še vpis v zemljiško knjigo. Na premičninah bo zato kupec lastninsko pravico pridobil, ko mu jih bo upraviteljica izročila v posest in se o tem ne odloča s posebnim sklepom sodišča v stečajnem postopku. Pravnomočen sklep namreč veže tako sodišče kot tudi stranke tega (stečajnega) postopka, torej tudi pritožnika, ki bi morebitno ničnost moral uveljaviti pred pravnomočnostjo sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. V tej fazi postopka pa o tem ni več mogoče razpravljati in stranke postopka, ki bi tak ugovor morale postaviti že v tem postopku, tega ne morejo več uveljavljati ne v tem ne v kakšnem drugem postopku. Odločitev o izbrisu pravic tretjih pa ni stvar stečajnega postopka, temveč zemljiškoknjižnega postopka, v katerem bodo konkretizirane pravice, ki bodo izbrisane iz zemljiške knjige. Stečajno sodišče za odločanje o tem ni pristojno, zato so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi z nekonkretiziranostjo teh pravic. Tudi če bi v tem stečajnem postopku izločitveni upnik uspel in bi mu bila izločitvena pravica priznana, nanj ne bi prešle nepremičnine, proste bremen, tudi ne proste hipotek, kar pomeni, da bi se iz vrednosti teh nepremičnin najprej poplačali hipotekarni oziroma ločitveni upniki, šele nato bi bil preostanek lahko namenjen izločitvenemu upniku.