TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v tč. I., III. in IV. izreka spremeni tako, da se v tem delu glasi:

„Ugovoru predlagatelja zoper plačilni nalog N 17/2019 z dne 15. 6. 2022 se delno ugodi in se mu naloži plačilo sodne takse v znesku 1.260 EUR, ki jo je dolžan plačati v 12 (dvanajstih) obrokih po 105 EUR, in sicer tako, da plača prvi obrok v roku 15 (petnajst) dni, kot izhaja iz plačilnega naloga, ki ga bo prejel po izdaji tega sklepa, naslednjih enajst obrokov pa v naslednjih mesecih po plačilu prvega obroka do 15. dne v tekočem mesecu.“

II. V preostalem delu se ugovor in pritožba zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Po šestem odstavku 11. člena ZST-1 je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je prosilec upravičen do brezplačne pravne pomoči, če njegov lastni dohodek ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka določenega z ZSVarPre, kar znaša 843,78 EUR. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da predlagatelj prejema pokojnino v višini, ki presega navedeni cenzus. Te dejanske ugotovitve predlagatelj ne prereka, ampak se ne strinja z višino omenjenega cenzusa, ki pa je zakonsko določen. Izpodbijana odločitev o zavrnitvi njegovega predloga za oprostitev plačila sodne takse je že zato pravilna. Ker pa je bilo predlagatelju določeno obročno plačilo sodne takse, je pritožbeno sodišče glede na nižje odmerjeno sodno takso ustrezno spremenilo izpodbijani sklep tudi v odločitvi o njenem obročnem plačilu.