TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 1.267,83 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Na prvi pogled neznatna dolžnost obveščanja se izkaže za bistveno pri izvrševanju pogodbenih pravic in obveznosti iz štipendijskega razmerja. Očitno je, da dolžnost obveščanja ni bila namenjena sama sebi, temveč uresničevanju temeljnih pogodbenih določil. Tožnik je svojo temeljno obveznost nesporno izpolnil in je toženki plačal dogovorjeno štipendijo, medtem ko toženka tožnika o zaključku študija in zaposlitvi ni obveščala, niti se po koncu razmerja ni zaposlila v Republiki Sloveniji za štiri leta. Ker svojih obveznosti ni izpolnila, je štipendijo dolžna vrniti.

Toženka ni zatrjevala, da bi bil izpolnjen kateri izmed pogojev iz 9. ali 10. člena pogodbe, tj. glede oprostitve obveznosti oz. odloga izpolnitve. Tudi niso bila, ne zatrjevana ne sporna druga dejstva, ki so sicer v praksi lahko pereča, na primer v kakšnem roku bi morala toženka pričeti z delom in kako je to vplivalo na njeno delovnopravno mobilnost. Glede na nesporno in v času zaključka glavne obravnave nespremenjeno dejansko stanje ne more biti dvoma, da je toženka z opustitvijo obveščanja o zaključku študija in glede zaposlitve ter odhodom na delo v tujino kršila tudi svojo pogodbeno obveznost iz 7. alineje 6. člena pogodbe.