TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu (točka IV. izreka) potrdi.

II. Pritožbam prve in tretje tožene stranke, druge tožene stranke ter četrte toženke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- spremeni v točki I. in II. izreka ter v delu točke III. izreka, kolikor se nanaša na prvo toženko, tako da se tožbeni (ugotovitveni in dajatveni) zahtevek tožeče stranke zoper prvo toženko zavrne;

- razveljavi v točki III. izreka v delu, kolikor se nanaša na drugo toženo stranko in četrto toženko, in v točki V. izreka (stroškovna odločitev) ter v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj predpostavlja situacijo, ko ima upnik denarno terjatev zoper dolžnika, dolžnik pa skuša preprečiti njeno poplačilo. Gre za primere, ko se uveljavlja relativna neveljavnost oz. neučinkovitost dolžnikovega ravnanja zaradi dolžnikove neplačevitosti in se s tožbo zahteva, da pravno dejanje nima učinka do tožeče stranke glede njene terjatve do dolžnika v določenem znesku in da je zato pridobitelj dolžan dopustiti, da tožeča stranka terjatev do dolžnika poplača iz pridobiteljevega premoženja.

Če je bila stranka predpogodbe (prodajalec) pri sklepanju predpogodbe v opravičljivi zmoti glede bistvene lastnosti predmeta (od katere je odvisna opredelitev njene vrednosti), lahko odkloni sklenitev bodoče glavne pogodbe. Status nepremičnine (s tem pa njena vrednost) je odločilna lastnost predmeta (in s tem element pred/pogodbe).