TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Izpodbijana odločba je bila skladno z določbami 1. in 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP izdana na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka v svoji (dopolnjeni) zahtevi, ter na podlagi uradnih podatkov oziroma podatkov, ki so bili znani organu, in s tem v skrajšanem postopku, v katerem ni potrebno zaslišati stranke oziroma ji dati možnosti, da se pred izdajo odločbe o zbranih dejstvih in dokazih še posebej izjavi.

V postopku se je ugotavljal obstoj obeh pogojev, ki sta za opredelitev položaja naročnika določena v 1. točki petega odstavka 3. člena ZJNVETPS, tako statusnega (da gre za javno podjetje iz 10. točke 2. člena), kot tudi tistega, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti iz 7. člena istega člena. Da izpolnjuje prvi pogoj, tožeča stranka v tožbi ne ugovarja. Sporno ostaja, ali gre pri dejavnosti, ki jo opravlja, za dejavnost iz 7. člena, ki se nanaša na storitve na področju transporta, in torej za dejavnost v zvezi z zagotavljanjem ali delovanjem omrežij, ki zagotavljajo izvajanje javne storitve na področju prevoza z železnico. V tej zvezi že prvostopenjski organ ugotavlja, da tožeča stranka opravlja storitve s področja vleke vlakov in s tem storitve na področju transporta za železnico. Že v izpodbijani odločbi se ugotavlja tudi, da tožeča stranka opravlja storitve na področju prevoza z železnico v skladu s pogoji delovanja omrežja, to je po Programu omrežja, ki natančno opredeljuje pravila, roke, merila in postopka za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti in za zaračunavanje uporabnine za dostop na javno železniško infrastrukturo. To pa tudi po presoji sodišča pomeni, da tožeča stranka opravlja dejavnost, ki je predpisana kot pogoj za položaj naročnika v 7. členu ZJNVETPS. Pri tem ni potrebno, da gre za izvajanje gospodarske javne službe, kot se smiselno zatrjuje v tožbi. Omrežja iz 7. člena zakona tudi ni mogoče enačiti z infrastrukturo. Zato ni pomembno, da tožeča stranka ne upravlja javne železniške infrastrukture, pač pa je bistveno, da je v delu dejavnosti, ki se nanaša na vleko vlakov, prevoznica ter da opravlja storitve v skladu s Programom omrežja.