Sklep o odreditvi parlamentarne preiskave za spremembo zakonodaje ter za druge odločitve Državnega zbora iz njegove pristojnosti ter za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so sodelovali pri nadzoru slovenskega bančnega sistema in pri posrednem ali neposrednem vplivanju preko državnega lastništva oziroma preko državnih organov in regulatorjev na odločitve v slovenskem bančnem sistemu v zvezi z odobritvijo odpisanih kreditov, unovčenih garancij, posojilne politike in prenosa terjatev na družbo za upravljanje terjatev bank ter spoštovanje veljavnih zakonov ter predpisov pri odobravanju in upravljanju s krediti ter bančnimi garancijami in zaradi suma, da so nastale še neugotovljene negativne posledice takšnih ravnanj

1254. Sklep o odreditvi parlamentarne preiskave za spremembo zakonodaje ter za druge odločitve Državnega zbora iz njegove pristojnosti ter za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so sodelovali pri nadzoru slovenskega bančnega sistema in pri posrednem ali neposrednem vplivanju preko državnega lastništva oziroma preko državnih organov in regulatorjev na odločitve v slovenskem bančnem sistemu v zvezi z odobritvijo odpisanih kreditov, unovčenih garancij, posojilne politike in prenosa terjatev na družbo za upravljanje terjatev bank ter spoštovanje veljavnih zakonov ter predpisov pri odobravanju in upravljanju s krediti ter bančnimi garancijami in zaradi suma, da so nastale še neugotovljene negativne posledice takšnih ravnanj

Na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13), prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 in 33/03) ter 112. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) je Državni zbor na seji dne 24. aprila 2015 sprejel

S K L E P
o odreditvi parlamentarne preiskave za spremembo zakonodaje ter za druge odločitve Državnega zbora iz njegove pristojnosti ter za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so sodelovali pri nadzoru slovenskega bančnega sistema in pri posrednem ali neposrednem vplivanju preko državnega lastništva oziroma preko državnih organov in regulatorjev na odločitve v slovenskem bančnem sistemu v zvezi z odobritvijo odpisanih kreditov, unovčenih garancij, posojilne politike in prenosa terjatev na družbo za upravljanje terjatev bank ter spoštovanje veljavnih zakonov ter predpisov pri odobravanju in upravljanju s krediti ter bančnimi garancijami in zaradi suma, da so nastale še neugotovljene negativne posledice takšnih ravnanj,

tako, da se:

ugotovi morebitno odgovornost nadzornika slovenskega bančnega sistema Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: BS), za stanje v slovenskem bančnem sistemu, predvsem za več stomilijonske izgube slovenskih bank, ki so jih povzročili odpisi kreditov, ki so bili večinoma slabo zavarovani ali pa nezavarovani in izgube, ki so bile posledice prenosa terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljnjem besedilu: DUTB). Parlamentarna preiskava naj ugotovi, ali je BS ustrezno ukrepala, ko so poslovne banke odobravale kredite, tudi za managerske odkupe podjetij (v nadaljnjem besedilu: MBO), za nepremičninske posle in posle na območju nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: SFRJ) in ali bi lahko preprečila oziroma vsaj omejila odobravanje tolikšnega števila kreditov, za katere so narejene slabitve oziroma so odpisani. Parlamentarna preiskava naj ugotovi, ali je BS nalogo nadzornika opravljala neodvisno, strokovno, učinkovito in v skladu z zakonodajo ter predpisi;

ugotovi celotni znesek kreditov (v EUR in ?% celotnega portfelja bank), ki so jih od 1. 1. 1997 odobrile banke v večinski državni lasti (neposredni ali posredni-NLB d.d., Nova KBM d.d., ABANKA d.d. in Banka Celje d.d.) ter njihove odvisne družbe oziroma družbe v skupini, do dneva odreditve predmetne parlamentarne preiskave pa so bili ti krediti razvrščeni v bonitetni razred D ali E, odpisani oziroma bili kot terjatve preneseni na DUTB. Parlamentarna preiskava naj ugotovi znesek kreditov po posameznih komitentih, ki so jih od 1. 1. 1997 odobrile banke v večinski državni lasti (neposredni ali posredni-NLB d.d., Nova KBM d.d., ABANKA d.d. in Banka Celje d.d.) ter njihove odvisne družbe oziroma družbe v skupini, ob odobritvi so bili višji od 100.000 evrov (oziroma protivrednosti v SIT), do dneva odreditve predmetne parlamentarne preiskave pa so bili ti krediti razvrščeni v bonitetni razred D ali E, odpisani oziroma bili kot terjatve preneseni na DUTB. Parlamentarna preiskava naj ugotovi tudi, pod kakšnimi pogoji so bili ti krediti odobreni – obrestna mera, ročnost, stroški odobritve, zavarovanje kredita itd. in za kakšen namen;

ugotovi celotni znesek kreditov ter bančnih garancij (v EUR in ?% celotnega portfelja bank) in vseh kreditov ter vseh bančnih garancij po posameznih komitentih, ki so oziroma so bile tihe družbe ali tihi družbeniki in so jih od 1. 1. 1997 do dneva odreditve predmetne parlamentarne preiskave odobrile banke v večinski državni lasti (neposredni ali posredni-NLB d.d., Nova KBM d.d., ABANKA d.d. in Banka Celje d.d.) in njihove odvisne družbe oziroma družbe v skupini. Parlamentarna preiskava naj tudi ugotovi, pod kakšnimi pogoji so bili ti krediti oziroma bančne garancije odobreni-obrestna mera, ročnost, stroški odobritve, zavarovanje itd. in za kakšen namen;

ugotovi, ali so banke v večinski državni lasti (neposredni ali posredni-NLB d.d., Nova KBM d.d., ABANKA d.d. in Banka Celje d.d.) in njihove odvisne družbe oziroma družbe v skupini spoštovale in izvajale veljavne zakone ter predpise pri odobravanju in upravljanju s krediti ter bančnimi garancijami iz 2. in 3. točke te zahteve;

ugotovi oziroma razjasni posojilno politiko bank v večinski državni lasti (neposredni ali posredni-NLB d.d., Nova KBM d.d., ABANKA d.d. in Banka Celje d.d.) in njihovih odvisnih družb oziroma družb v skupini pri odobravanju ter upravljanju kreditov in bančnih garancij iz 2. in 3. točke te zahteve. Parlamentarna preiskava naj ugotovi, kakšna je bila politika in postopek odobritve kreditov in bančnih garancij teh bank, kakšna je bila politika glede določitve obrestnih mer, premije za tveganje in ostalih pogojev. Ugotovi naj, kako se je te kredite in bančne garancije spremljalo oziroma kakšna je bila politika upravljanja kreditnega tveganja, kakšen je bil proces zgodnjega odkrivanja povečanja kreditnega tveganja in razvrščanja dolžnikov ter izpostavljenosti. Ugotovi naj, kako so banke upoštevale kvaliteto naložb (boniteta komitenta, klasifikacija terjatev, slabitve), koncentracijo (velika izpostavljenost komitentov in povezanih oseb, globalni limit zadolževanja po panogah in regijah), rok dospelosti (ročnost in usklajenost z viri), kvaliteto zavarovanj in vrsto kreditov (kratkoročni, dolgoročni). Ugotovi naj, katere, koliko (celotni znesek in znesek po posameznih komitentih) in pod kakšnimi pogoji se je teh kreditov reprogramiralo. Parlamentarna preiskava naj tudi ugotovi, koliko in katere kredite in bančne garancije iz 2. in 3. točke te zahteve, so odobrile družbe v tujini in katere v Sloveniji (skupno in po posameznih komitentih) ter kdo so bili v tem času člani organov vodenja in nadzora teh družb;

ugotovi, kdo so bile osebe, ki so bile pristojne oziroma so odobravale kredite in bančne garancije iz 2. in 3. točke te zahteve. Parlamentarna preiskava naj ugotovi vloge in odgovornost članov uprav, nadzornih svetov in ostalih odgovornih oseb pri odobravanju teh kreditov (med drugim tudi opustitev poklicne skrbnosti ali ravnanje v nasprotju s poklicno skrbnostjo). Ugotovi naj tudi vlogo in odgovornost večinskega lastnika (države oziroma aktualne vlade) ter razišče morebitno vpletenost oziroma vplivanje ali opustitve posameznih nosilcev javnih funkcij. Parlamentarna preiskava naj ugotovi tudi, ali obstaja sum, da je katerakoli vpletena oseba, ki je bila vpletena v financiranje oziroma odobravanje kreditov in bančnih garancij iz 2. in 3. točke te zahteve, pridobila kakršnokoli premoženjsko ali nepremoženjsko korist;

ugotovi, kako in na kakšen način banke v večinski državni lasti (neposredni ali posredni-NLB d.d., Nova KBM d.d., ABANKA d.d. in Banka Celje d.d.) ter njihove odvisne družbe oziroma družbe v skupini krijejo izgube iz naslova odpisov in rezervacij. Parlamentarna preiskava naj ugotovi, ali se zaradi tega komitentom zaračunavajo neobičajno visoke obresti za kredite in neobičajno visoke provizije za bančne storitve ter naredi primerjava s podružnicami tujih bank v Sloveniji;

ugotovi, koliko je bilo sporno kreditiranje in izdajanje bančnih garancij (predvsem kreditiranje spornih MBO) posledica preteklega načina privatizacije družbenega premoženja, tranzicijske koncentracije kapitala, povezanosti slovenskih podjetij in ideologije nacionalnega interesa, s katero se je širilo oziroma se še danes širi prepričanje, da morajo vsa večja in pomembnejša podjetja ostati na vsak način v slovenski lasti in opravičevalo dejanja, s katerimi se je zagotavljalo, da to državno premoženje ne glede na tveganja, ceno in posledice prehaja v last posameznikov, ki pripadajo določenim slovenskim omrežjem oziroma elitam. Parlamentarna preiskava naj ugotovi, ali in koliko je k sedanjemu stanju v slovenskem bančnem sistemu pripomoglo »grozdenje« položajev (kopičenje funkcij) v obdobju od 1. 1. 1997 do dneva odreditve predmetne preiskovalne komisije, ko so lahko vodilni funkcionarji v državni administraciji kljub očitnemu konfliktu interesov hkrati zasedali tudi vplivne položaje v gospodarskih in javnih družbah, kar jim je omogočalo neposreden vpliv na privatizacijo družbenega premoženja;

ugotovi vzroke oziroma razjasni, zakaj po prvi sanaciji slovenskega bančnega sistema ni prišlo do nameravane privatizacije bank in ugotovi odgovornost članov vlade zaradi neizvedbe Programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2001, ki ga je vlada sprejela skupaj s predlogom državnega proračuna za leto 2001 (EPA 132-III), ki je bil nadgrajen s Programom privatizacije NLB d.d. in NKBM d.d., sprejetim na 30. seji vlade dne 31. 5. 2001;

ugotovi razloge za prisilno likvidacijo Probanke d.d. in Factor banke d.d. ter oceni smiselnost in gospodarnost ukrepa prisilne likvidacije Probanke d.d. in Factor banke d.d., predvsem glede na porabo davkoplačevalskega denarja;