TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi v II. in III. točki izreka, sodba sodišča prve stopnje pa v II., IV. in V. točki izreka, ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za (novo) končno odločbo.

Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni tožba niti nasprotna tožba (ali vmesna ugotovitvena tožba), temveč svojevrstno (obrambno) uveljavljanje nasprotn(ikov)e terjatve, pravno sredstvo posebne oblike - specifičen način uveljavljanja nasprotnega zahtevka, o obstoju katerega mora sodišče [praviloma] odločiti v izreku sodbe.

Pravilno je stališče revidentke, da je mogoče s procesnim ugovorom zaradi pobotanja uveljavljati tudi terjatev, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Kljub temu da je bila ena in ista terjatev med istima strankama v enem postopku uveljavljana s tožbo, jo je mogoče v drugem postopku (kot nasprotno terjatev) uveljavljati z ugovorom zaradi pobotanja, če je (še vedno) obstoječa in nepobotana (oziroma kolikor ni bila pobotana).

Pri pobotu po prvem odstavku 261. člena ZFPPIPP gre za zakonski pobot, ko terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev dolžnika do tega upnika po samem zakonu z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, zaradi česar upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki je prenehala zaradi pobota, ne prijavi v stečajnem postopku (četrti odstavek 261. člena ZFPPIPP). Ker sta v takem primeru terjatvi pobotani po samem zakonu, sodišče namreč ne odloči o obstoju ali neobstoju nasprotne (v pobot uveljavljane) terjatve, niti ne izreče pobota.