Odlok o razglasitvi območja gradu Turjak za kulturni spomenik državnega pomena

3864. Odlok o razglasitvi območja gradu Turjak za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi območja gradu Turjak za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine:

Turjak – Območje gradu Turjak (EŠD 8774),

Turjak – Grad Turjak (EŠD 790).

Enota dediščine Grad Turjak (EŠD 790) stoji v območju enote območje gradu Turjak (EŠD 8774).

Enoti imata zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

Območje z gradom Turjak je krajinski poudarek na vzpetini nad Želimeljsko dolino na robu Ljubljanske kotline. Spomenik leži na dvignjenem robu nad Ljubljanskim barjem, na vrhu razglednega pobočja. Srednjeveško bivališče – grad, je bilo kasneje preurejeno v rezidenco s parkom. V gradu je bivala edina večja visokofevdalna družina pri nas, rodbina Auersperg, ki je ohranila rod in posest v Sloveniji do druge svetovne vojne. Grad je med najbolj pomembnimi gradovi Dolenjske. Grad je bil med drugo svetovno vojno največja utrdba belogardistov, ki so jo zavzeli partizani.

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: javni zavod).

Vplivno območje spomenika obsega vse površine radialno v razdalji 300 metrov od območja gradu ter območja v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti ali zasajene kulture, ki bi s svojo namembnostjo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.