TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1188/2001 z dne 18. 9. 2002 se ne sprejme. Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

Glede uveljavljanja kršitve pravice do sodelovanja v dokaznem postopku (22. člen Ustave) na drugi stopnji, je treba pojasniti, da sodišče druge stopnje dokaznega postopka sploh ni izvajalo, temveč je svojo odločitev sprejelo na podlagi dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno na prvi stopnji v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana sodba, in v postopku, v katerem je bila pravnomočno ugotovljena višina denarne obveznosti pritožnika. Z vidika pravice stranke do izjave je pomembno, ali je bila možnost, da se izjavi, pritožniku zagotovljena v teh dveh postopkih. Da bi bilo z vidika človekovih pravic kaj sporno v postopku pred sodiščem prve stopnje pritožnik ni zatrjeval. Glede zatrjevanih kršitev v postopku, v katerem je bila pravnomočno ugotovljena višina njegove denarne obveznosti, pa Ustavno sodišče pojasnjuje, da očitkov, ki se nanašajo na navedeni postopek, v postopku s to ustavno pritožbo ne more preizkušati. Ker so tudi očitki o kršitvi pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave) očitno neutemeljeni, saj temeljijo na zmotnem razumevanju vsebine teh pravic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.