Zakon o državnih blagovnih rezervah (ZBR-1)

691. Zakon o državnih blagovnih rezervah (ZBR-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o državnih blagovnih rezervah (ZBR-1)

Razglašam Zakon o državnih blagovnih rezervah (ZBR-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 7. marca 2024.

Št. 003-02-1/2024-35

Ljubljana, dne 15. marca 2024

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O DRŽAVNIH BLAGOVNIH REZERVAH (ZBR-1)

I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta zakon ureja načrtovanje, financiranje, oblikovanje, skladiščenje, vzdrževanje, prodajo in uporabo državnih blagovnih rezerv, način izvajanja storitev gospodarske javne službe ter ustanovitev in organizacijo izvajalca gospodarskih javnih služb iz tega zakona.

2. člen

(prenos direktiv in izvajanje uredb Evropske unije)

(1)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktiva Sveta 2009/119/ES z dne 14. septembra 2009 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L št. 265 z dne 9. 10. 2009, str. 9), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1).

(2)

S tem zakonom se ureja tudi izvajanje Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1).

3. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

»blagovne rezerve« so rezerve blaga za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe v Republiki Sloveniji v primerih iz 4. člena tega zakona;

2.

»dejanska mednarodna odločba o dajanju zalog v promet« je vsaka veljavna odločitev upravnega odbora Mednarodne agencije za energijo, katere namen je zagotoviti dajanje zalog nafte ali naftnih derivatov države članice Evropske unije v promet s sprostitvijo zalog države članice Evropske unije oziroma dodatnimi ukrepi;

3.

»delegirane zaloge« so varnostne zaloge, za katere se zakupi prednostna pravica odkupa v primeru manjših ali večjih motenj pri preskrbi;

4.

»domača poraba« so skupne količine, ki se dobavljajo znotraj Republike Slovenije za proizvodnjo energije in neenergetsko rabo. Vključuje dobavo sektorju za transformacije, dobavo industriji, prevozu, gospodinjstvom in drugim sektorjem za končno porabo ter lastno porabo energetskega sektorja (razen goriva za rafinerije);

5.

»druga nesreča« je nesreča v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreča, ki jo povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in druga ekološka ter industrijska nesreča, ki jo povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi uporaba orožij ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napad s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja;

6.

»državne blagovne rezerve« so blagovne rezerve in varnostne zaloge, katerih del so tudi posebne zaloge nafte in naftnih derivatov;

7.

»ekološka nesreča« je okoljska nesreča po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ki jo povzroči nenadzorovan ali nepredviden dogodek, ki je nastal zaradi posega v okolje in ki posledično ogrozi življenje ali zdravje ljudi in živali oziroma kakovost okolja;

8.

»fizična dostopnost« je ureditev za namestitev in prevoz zalog nafte in naftnih derivatov, da se zagotovi njihovo dajanje v promet ali učinkovita dobava končnim uporabnikom in trgom v rokih in razmerah, ki spodbujajo blažitev morebitnih manjših ali večjih motenj pri preskrbi;

9.

»industrijska nesreča« je dogodek, ki je ušel nadzoru pri opravljanju dejavnosti ali upravljanju sredstev za delo ter ravnanju z nevarnimi snovmi, nafto in njenimi derivati ter energetskimi plini med proizvodnjo, predelavo, uporabo, skladiščenjem, pretovarjanjem, prevozom ali odstranjevanjem, katerega posledica je ogrožanje življenja ali zdravja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja. Industrijska nesreča je tudi večja nesreča po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, kadar pri okoljski nesreči pride do večje emisije, požara ali eksplozije, pri čemer je prisotna ena ali več nevarnih snovi;

10.

»komercialne zaloge« so zaloge, ki jih vzdržujejo gospodarski subjekti;

11.

»krizne razmere« so razmere v regionalnem ali širšem varnostnem okolju, ki jih ni mogoče obvladovati z običajnimi sredstvi in ukrepi, v katerih so zaradi vojaških, ekonomskih, socialnih in drugih razlogov ogrožene temeljne družbene vrednote in ki se lahko razširijo tudi čezmejno oziroma neposredno ogrozijo druge države;

12.

»manjša motnja pri preskrbi« je motnja pri preskrbi z nafto ali naftnimi derivati, ki traja sedem dni ali manj;

13.

»naravne nesreče« so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih, ki urejajo kmetijstvo in odpravo posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci;

14.

»nesreča« je dogodek ali vrsta dogodkov, povzročenih po nenadzorovanih naravnih in drugih silah, ki prizadenejo oziroma ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali ter premoženje, povzročijo škodo na kulturni dediščini in okolju v takem obsegu, da je za njihov nadzor in obvladovanje treba uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva, ker ukrepi rednih dejavnosti, sile in sredstev ne zadostujejo;

15.

»osnovna preskrba« je preskrba z osnovnimi živili in neživilskimi proizvodi, ki so v okoliščinah iz 4. člena tega zakona nujno potrebni za:

-

preživetje oziroma življenje ljudi in živali,

-

zagotavljanje javnega zdravja ljudi in zdravja živali,

-

takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ter

-

nemoteno delovanje služb za zaščito, reševanje in pomoč;

16.

»osrednji organ za vzdrževanje varnostnih zalog« je organ ali služba, ki se ji dodelijo pristojnosti za oblikovanje, skladiščenje, vzdrževanje in uporabo varnostnih zalog;

17.

»pomanjkanje blaga na trgu« je veliko in nenadno zmanjšanje preskrbe z določeno vrsto blaga v Republiki Sloveniji, ki privede do nerazpoložljivosti blaga za končne uporabnike;

18.

»varnostne zaloge« so zaloge nafte in naftnih derivatov, ki jih mora Republika Slovenija vzdrževati v skladu s tem zakonom;

19.

»večja motnja pri preskrbi« je veliko in nenadno zmanjšanje preskrbe z nafto ali naftnimi derivati na območju Evropske unije ali v Republiki Sloveniji, ki je ali ni privedlo do dejanske mednarodne odločitve o dajanju zalog nafte in naftnih derivatov v promet;

20.

»vojno ali izredno stanje« sta stanji, kot sta opredeljeni v zakonu, ki ureja obrambo države, in ki ju razglasi pristojni organ;

21.

»vzdrževanje državnih blagovnih rezerv« je zagotavljanje ustrezne kakovosti določenih količin državnih blagovnih rezerv, vključno z obnavljanjem državnih blagovnih rezerv, na podlagi menjalne pogodbe, na podlagi prodajne pogodbe in povratnega nakupa ali na podlagi pogodbe o opravljanju storitve zagotavljanja stalne ravni zalog državnih blagovnih rezerv;

22.

»zaloge nafte in naftnih derivatov« so zaloge energetskih proizvodov, kot so opredeljeni v poglavju 3.4 priloge A k Uredbi 1099/2008/ES.

(2)

Drugi izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo energetiko.

(3)

Drugi izrazi s področja alternativnih goriv, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo alternativna goriva.

4. člen

(namen blagovnih rezerv)

(1)

Blagovne rezerve se oblikujejo za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe v Republiki Sloveniji, kadar je to potrebno, v primeru:

-

naravnih, ekoloških, industrijskih ali drugih nesreč;

-

kriznih razmer;

-

vojnega ali izrednega stanja;

-

ko je ogroženo javno zdravje ljudi in zdravje živali v skladu z zakoni, ki urejajo področje zdravja ljudi in živali;

-

pomanjkanja blaga na trgu, kadar ni možnosti preskrbe z ustreznim nadomestnim blagom.

(2)

Blagovne rezerve se lahko uporabijo tudi za nujno pomoč drugim državam v primerih iz prve in pete alineje prejšnjega odstavka, ki nastanejo v državi prejemnici pomoči, ali kadar gre za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije.

5. člen

(namen varnostnih zalog)

Varnostne zaloge se oblikujejo za zagotavljanje visoke stopnje varnosti preskrbe z nafto in naftnimi derivati v primeru manjših in večjih motenj pri preskrbi na trgu Republike Slovenije ali zaradi izpolnjevanja mednarodnih obveznosti Republike Slovenije o uporabi varnostnih zalog.

6. člen

(gospodarska javna služba)

(1)

Kot gospodarski javni službi se izvajata:

-

storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe blagovnih rezerv ter

-

storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog.

(2)

Gospodarski javni službi iz prejšnjega odstavka izvaja javni gospodarski zavod, pristojen za državne blagovne rezerve (v nadaljnjem besedilu: zavod).

7. člen

(uporaba drugih predpisov)

Določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, razen drugega poglavja, ki ureja načela ravnanja s stvarnim premoženjem, se ne uporabljajo za ravnanje z državnimi blagovnimi rezervami.

II. poglavje ZAVOD

1. Ustanoviteljica in organi

8. člen

(ustanoviteljica zavoda)

(1)

Ustanoviteljica zavoda je Republika Slovenija.

(2)

Ustanoviteljske obveznosti in pravice izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(3)

Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, opravlja dela, ki so potrebna za izvrševanje pravic in obveznosti vlade kot ustanoviteljice zavoda.

9. člen

(organi zavoda ter sestava in odgovornosti upravnega odbora zavoda)

(1)

Zavod ima naslednje organe:

-

upravni odbor;

-

direktorja oziroma direktorico (v nadaljnjem besedilu: direktor).

(2)

Upravni odbor sestavlja osem članov, ki jih imenuje vlada, in sicer:

-

dva na predlog ministrstva, pristojnega za gospodarstvo,

-

enega na predlog ministrstva, pristojnega za finance,

-

enega na predlog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in prehrano,

-

enega na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-

enega na predlog ministrstva, pristojnega za zdravje,

-

enega na predlog ministrstva, pristojnega za energetiko, in

-

enega na predlog delavcev zavoda.

(3)

Člani upravnega odbora morajo pri svojem delu ravnati nepristransko in s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika ter varovati poslovno skrivnost zavoda.

(4)

Člani upravnega odbora so odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihove dolžnosti.

10. člen

(postopek imenovanja in razrešitve direktorja)

(1)

Upravni odbor izvede postopek imenovanja direktorja na podlagi javnega natečaja.

(2)

Po obravnavanju vseh kandidatur, prispelih na javni natečaj, in opravljenem razgovoru s kandidati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, upravni odbor izbere kandidata, ki je po njegovi presoji najprimernejši, in njegovo izbiro, skupaj s podano oceno o njegovi primernosti, predloži ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, ki kandidata predlaga v imenovanje vladi. Če upravni odbor ugotovi, da noben od kandidatov ni primeren za imenovanje, se javni natečaj šteje za neuspešnega.

(3)

Če je prenehal mandat obstoječemu direktorju in do trenutka prenehanja mandata še ni bil imenovan nov direktor, vlada imenuje vršilca dolžnosti direktorja, vendar največ za obdobje šestih mesecev. Za vršilca dolžnosti direktorja veljajo pogoji, ki se zahtevajo za direktorja.

(4)

Direktorja lahko predčasno razreši vlada na predlog upravnega odbora, če:

-

poda pisno odstopno izjavo,

-

ustanovitelj ne sprejme letnega poročila zavoda, ker meni, da so navedbe direktorja v letnem poročilu glede stanja državnih blagovnih rezerv netočne ali zavajajoče in te domneve potrdi Računsko sodišče ali pooblaščeni revizor, ki ga posebej za ta namen imenuje ustanovitelj,

-

ne izpolnjuje več pogojev za zasedbo delovnega mesta,

-

ni izpolnjeval obveznosti, ki mu jih nalagata zakon in akt o ustanovitvi zavoda, ali ni izpolnil cilja oziroma ciljev, določenih v programu državnih blagovnih rezerv.

2. Financiranje

11. člen

(financiranje gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe blagovnih rezerv)

(1)

Izvajanje gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe blagovnih rezerv se financira:

-

s sredstvi iz državnega proračuna,

-

s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem premoženja zavoda,

-

iz drugih virov v skladu s predpisi.

(2)

Ustanoviteljica zavoda zagotavlja zavodu sredstva za opravljanje temeljne dejavnosti izvajanja gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe blagovnih rezerv iz proračuna na podlagi pogodbe o financiranju zavoda v višini, ki je določena z vsakoletnim državnim proračunom, ter ob upoštevanju sprejetega poslovnega in finančnega načrta zavoda.

12. člen

(financiranje gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog)

(1)

Izvajanje gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog se financira iz nadomestila za oblikovanje varnostnih zalog v skladu s 53. členom tega zakona.

(2)

Upravičeni stroški, ki se financirajo iz nadomestila za oblikovanje varnostnih zalog, so:

-

oblikovanje varnostnih zalog, vključno z delegiranjem varnostnih zalog;

-

skladiščenje varnostnih zalog, vključno z zagotavljanjem skladiščnih kapacitet;

-

vzdrževanje varnostnih zalog;

-

zavarovanje premičnega in nepremičnega premoženja, povezanega z izvajanjem gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog;

-

materialni stroški;

-

stroški dela in

-

drugi stroški, ki so neposredno povezani z izvajanjem gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog.

13. člen

(razdelitev stroškov)

Direktor zavoda po predhodno pridobljenem soglasju ministra, pristojnega za gospodarstvo, upravnemu odboru v sprejetje predloži interni akt, ki določa način razdelitve skupnih stroškov zavoda, ki so povezani z izvajanjem gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 6. člena tega zakona.

14. člen

(najemanje posojil)

(1)

Zavod sme za financiranje izvajanja gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 6. člena tega zakona najemati posojila v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.

(2)

Za najemanje posojil iz prejšnjega odstavka se na nepremičnem premoženju zavoda lahko ustanovi zastavna pravica.

15. člen

(donacije)

Zavod ne sme prejemati donacij.

16. člen

(računovodstvo)

(1)

Zavod zagotovi ustrezno ločeno računovodstvo in vodi ločene računovodske evidence za poslovanje zavoda ter ločeno za izvajanje posamezne gospodarske javne službe iz prvega odstavka 6. člena tega zakona.

(2)

Sredstva, namenjena za blagovne rezerve, in sredstva, namenjena za varnostne zaloge, so namenska ter se ne smejo medsebojno prenašati med gospodarskima javnima službama iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, razen v primerih, določenih s tem zakonom.

(3)

Zavod vodi računovodske evidence po slovenskih računovodskih standardih.

17. člen

(presežek prihodkov nad odhodki)

(1)

Presežek prihodkov nad odhodki se v celoti uporabi za financiranje izvajanja obeh gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, pri čemer ne sme priti do prelivanja sredstev med gospodarskima javnima službama.

(2)

O uporabi presežka prihodkov nad odhodki in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki odloča ustanoviteljica zavoda v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

3. Premoženje zavoda

18. člen

(lastništvo sredstev)

Vse premično in nepremično premoženje zavoda, ki ga predstavljajo državne blagovne rezerve, nepremičnine, oprema in druga sredstva, povezana z izvajanjem gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, je last zavoda, ustanoviteljica zavoda pa ga izkazuje kot kapitalsko naložbo v osnovni kapital zavoda.

19. člen

(prepoved izvršbe)

Ne glede na določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, državne blagovne rezerve ne morejo biti predmet izvršbe.

20. člen

(obremenitev in odtujitev premoženja)

(1)

Nepremično premoženje zavoda, ki je namenjeno izvajanju gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, se ne sme obremeniti ali odtujiti, razen če ta zakon ne določa drugače.

(2)

Poslovno nepotrebne nepremičnine sme zavod v okviru izvajanja gospodarske javne službe dati v odplačno uporabo za skladiščenje tujega blaga, jih dati v najem ali prodati.

(3)

Pred prodajo nepremičnega premoženja zavoda mora zavod pridobiti soglasje vlade.

(4)

Na državnih blagovnih rezervah se ne sme ustanoviti zastavna pravica.

(5)

Pogodbe, sklenjene v nasprotju tem členom, so nične.

21. člen

(dopustnost obremenitve nepremičnin)

(1)

Obremenitev lastninske pravice na nepremičnem premoženju zavoda s služnostjo in stavbno pravico ni dovoljena, če takšna obremenitev posega v izvajanje gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 6. člena tega zakona.

(2)

Pred obremenitvijo lastninske pravice na nepremičnem premoženju zavoda s stavbno pravico mora zavod pridobiti soglasje vlade.

22. člen

(prostorsko načrtovanje)

Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, v skladu z zakonom s področja urejanja prostora v postopkih priprave prostorskih aktov nastopa kot nosilec urejanja prostora za področje državnih blagovnih rezerv.

III. poglavje SESTAVA IN NAČRTOVANJE DRŽAVNIH BLAGOVNIH REZERV

23. člen

(oblikovanje državnih blagovnih rezerv)

Zavod oblikuje državne blagovne rezerve v skladu s tem zakonom.

24. člen

(program državnih blagovnih rezerv)

(1)

S programom državnih blagovnih rezerv vlada podrobneje določa:

-

vrste in količine državnih blagovnih rezerv;

-

vire financiranja in obseg posameznih virov financiranja;

-

način skladiščenja državnih blagovnih rezerv ter

-

teritorialno razmestitev državnih blagovnih rezerv glede na potrebe preskrbe.

(2)

Program državnih blagovnih rezerv vsebuje tudi načrt upravljanja osnovnih sredstev zavoda, vključno z investicijami in investicijskim ter tekočim vzdrževanjem.

(3)

Pri pripravi programa državnih blagovnih rezerv se upošteva:

-

možnost nastanka ali pojava primerov iz 4. in 5. člena tega zakona;

-

preskrbljenost trga z blagom in samooskrbo;

-

gospodarski in socialni položaj Republike Slovenije;

-

globalna varnostna tveganja ter

-

možnost skladiščenja in vzdrževanja državnih blagovnih rezerv.

(4)

Program državnih blagovnih rezerv sprejme vlada za obdobje petih let.

25. člen

(nosilci)

(1)

Predlog programa državnih blagovnih rezerv pripravi ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, v sodelovanju z zavodom in ministrstvi, pristojnimi za:

-

kmetijstvo,

-

prehrano,

-

obrambo,

-

varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,