TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano le tako, da ne privede do različnega obravnavanja oškodovancev pred sodišči zgolj v odvisnosti od vneme posameznega oškodovanca v prikazovanju obsega in teže posledic, ter tako, da odmera odškodnine ni le posledica izključno oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Upoštevati je treba, da ima načelo individualizacije višine odškodnine korektiv v enako pomembnem načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja presojo tožnikovih posledic v primerjavi tudi z bistveno hujšimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.

Morebitna pritrditev tožnikovi oceni obrazložitve sodišča druge stopnje kot take, ki je v nasprotju z listinami, ki se nahajajo v spisu, še ne bi omogočala sklepa o obstoju kršitve določb pravdnega postopka v postopku na drugi stopnji. Ta bi bila podana šele v primeru upoštevnosti nadaljnjega revizijskega očitka o drugačni ugotovitvi dejanskega stanja (brez obravnave) na drugi stopnji v primerjavi z dejanskim stanjem, ugotovljenim v sodbi sodišča prve stopnje. Ker je taka procesna kršitev relativne narave, bi moral biti za njeno upoštevnost izpolnjen pogoj iz določbe prvega odstavka 339. člena ZPP - torej, da bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana med drugim le, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami in zapisniki. Takega nasprotja pa v razlogih sodb sodišč prve in druge stopnje ni in do njega tudi ni moglo priti zgolj zaradi očitno pomotne označbe stopnje gibljivosti vratne hrbtenice z zapisom znaka za odstotek (namesto za kotno stopinjo) v razlogih drugostopenjske sodbe.