Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in...

271. Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov

Na podlagi 75. člena in za izvrševanje 74. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip (63/07 – popr.), 15/08 – odl. US, 64/08, 86/09 in 62/10 – ZUPJS) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

S to uredbo se ureja javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti, investicij in investicijskega vzdrževanja ter razvojnih nalog na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter financiranje nacionalno pomembnih nalog z visokošolskega področja.

S to uredbo se ureja tudi javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti na koncesioniranih visokošolskih zavodih za koncesionirane študijske programe.

Koncesioniranim visokošolskim zavodom in zasebnim visokošolskim zavodom, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe, se po javnih razpisih lahko dodeljujejo sredstva za razvojne naloge.

Po tej uredbi se financirajo tudi:

-

univerzitetne knjižnice in inštituti – druge članice javnih visokošolskih zavodov,

-

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in

-

Evro-sredozemska univerza.

V tej uredbi se izraz visokošolski zavod uporablja za univerzo in samostojni visokošolski zavod.

2. člen

(način določitve sredstev za študijsko dejavnost in razvojne naloge)

Sredstva za študijsko dejavnost se za prvo in drugo stopnjo rednega študija določijo kot skupna sredstva (integralno financiranje) za visokošolski zavod v okviru temeljnega stebra financiranja in ne vključujejo financiranja študentov druge stopnje z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.

Javna sredstva za razvojne naloge visokošolskih zavodov se dodeljujejo v okviru razvojnega stebra financiranja.

II. SREDSTVA ZA ŠTUDIJSKO DEJAVNOST

1. Splošno

3. člen

(opredelitev študijske dejavnosti)

Študijska dejavnost visokošolskih zavodov je:

-

pedagoška in z njo povezana znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost,

-

knjižničarska, informacijska, organizacijska, upravna in druga infrastrukturna dejavnost.

Sredstva za študijsko dejavnost lahko javni visokošolski zavodi namenijo za:

-

plače in druge izdatke za zaposlene,

-

prispevke delodajalca za socialno varnost,

-

izdatke za blago in storitve in

-

plačila obresti in odplačila kreditov, če je bilo posojilo najeto za financiranje stroškov izvajanja študijske dejavnosti.

Sredstva za študijsko dejavnost javni visokošolski zavodi lahko namenijo tudi za nakup nematerialnega premoženja, nakup in vzdrževanje opreme, investicijsko vzdrževanje ter plačila obresti in odplačila kreditov, h katerim je bilo dano poroštvo Republike Slovenije, vendar le ob pogoju, da so predhodno zagotovljena sredstva za namene iz prejšnjega odstavka.

Sredstva za študijsko dejavnost koncesionirani visokošolski zavodi lahko namenijo za:

-

plače in druge izdatke za zaposlene,

-

prispevke delodajalca za socialno varnost,

-

izdatke za blago in storitve in

-

plačila obresti in odplačila kreditov, če je bilo posojilo najeto za financiranje stroškov izvajanja koncesioniranega študijskega programa.

4. člen

(časovne razmejitve in presežek na študijski dejavnosti)

Skladno s standardi in predpisi, ki urejajo računovodstvo v javnem sektorju, visokošolski zavodi ob koncu poslovnega leta lahko oblikujejo kratkoročne odložene prihodke, ki so nastali iz sredstev za študijsko dejavnost po tej uredbi.

Če so stroški za izvajanje študijske dejavnosti v koledarskem letu nižji od sredstev za študijsko dejavnost, ki so bila določena na podlagi te uredbe, in zato nastane presežek prihodkov nad odhodki, se ta presežek, skladno s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, lahko porabi za opravljanje in razvoj študijske dejavnosti.

2. Proračunska sredstva za študijsko dejavnost

5. člen

(letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost)

Letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost sestavljajo letna sredstva za temeljni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: TSF) in letna sredstva za razvojni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF).

Letna proračunska sredstva za
študijsko dejavnost(k)              = TSF(k) + RSF(k)

TSF so letna sredstva za temeljni steber financiranja.

RSF so letna sredstva za razvojni steber financiranja.

k je tekoče koledarsko leto.

TSF so vsota letnih sredstev za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov (v nadaljnjem besedilu: TSF-Z), to so letna sredstva za temeljni steber financiranja javnih visokošolskih zavodov in letna sredstva za temeljni steber financiranja koncesioniranih visokošolskih zavodov za koncesionirane študijske programe.

TSF (k) = Vsota TSF-Z(k)

TSF (k) = Vsota fiksni del TSF-Z(k) + Vsota variabilni del TSF-Z(k)

Vsota TSF-Z koncesioniranih visokošolskih zavodov za koncesionirane študijske programe je lahko največ 4,32% vsote TSF-Z javnih visokošolskih zavodov, zaokrožene na dve decimalni mesti.

RSF se zagotavljajo skladno s proračunskimi možnostmi vsaj v vrednosti treh odstotkov fiksnega dela TSF.

3. Določanje letnih sredstev za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov

6. člen

(TSF-Z)

TSF-Z sestavljata fiksni in variabilni del.

TSF-Z(k) = fiksni del TSF-Z(k) + variabilni del TSF-Z(k)

TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.

k je tekoče koledarsko leto.

Sredstva za fiksni del TSF-Z se zagotavljajo iz TSF, sredstva za variabilni del TSF-Z pa iz RSF.

Če letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost ne zadostujejo za TSF tekočega leta, izračunanega kot vsoto TSF-Z določenih v skladu s 7. do 12. členom ter 14. do 16. členom te uredbe, se visokošolskim zavodom TSF-Z sorazmerno zmanjšajo do razpoložljivih letnih proračunskih sredstev za študijsko dejavnost za TSF.

7. člen

(fiksni del TSF-Z)

Sredstva za fiksni del TSF-Z so enaka TSF-Z preteklega leta, povečanim za realno rast bruto domačega proizvoda preteklega leta. Če je ta rast negativna, so sredstva fiksnega dela TSF-Z enaka TSF-Z iz preteklega leta.

Fiksni del TSF-Z(k) = TSF-Z(k – 1) ×(1+ realna rast BDP(k-1))

TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.

BDP je bruto domači proizvod.

k je tekoče koledarsko leto.

8. člen

(variabilni del TSF-Z)

Variabilni del TSF-Z je zmnožek vrednosti fiksnega dela TSF-Z in faktorja, ki se določi kot seštevek funkcij (f) kazalnikov:

-

učinkovitosti (r(u)),

-

prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik (r(pr)),

-

mednarodnega sodelovanja (r(m)).

variabilni del TSF-Z(k) = fiksni del TSF-Z(k) × Faktor

Faktor = f(u)+ f(pr) + f(m)

TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.

k je tekoče koledarsko leto.

f(u) je funkcija kazalnika učinkovitosti.

f(pr) je funkcija kazalnika prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik.

f(m) je funkcija kazalnika mednarodnega sodelovanja.

Vrednost variabilnega dela TSF-Z je lahko najmanj –3% fiksnega dela TSF-Z in največ 3% fiksnega dela TSF-Z.

9. člen

(kazalnik učinkovitosti)

Kazalnik učinkovitosti (r(u)) se določa ob upoštevanju razlike razmerja diplomantov v preteklem letu in vsote števila študentov, ki so bili prvič vpisani v prvi letnik študijskega programa pred številom let, ki ustreza trajanju posameznega študijskega programa, podaljšanega za eno leto, ter razmerja števila diplomantov v predpreteklem letu in vsote števila študentov, ki so bili prvič vpisani v prvi letnik študijskega programa pred številom let, ki ustreza trajanju študijskega programa, podaljšanega za eno leto. Pri tem se upoštevajo študijski programi prve in druge stopnje ter študenti in diplomanti rednega študija:

ru = (Dk-1/ Vsota S(n)t – (n + 1)) – (Dk-2/ Vsota S(n)t – (n + 2)).
      n=1,2,3,4,4.5,5,6               n=1,2,3,4,4.5,5,6

S je število prvič vpisanih študentov prvega letnika rednega študija po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu.

D je število diplomantov rednega študija po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu.

t je tekoče študijsko leto (t = k-1/k).

k je tekoče koledarsko leto.

n je število let trajanja študijskega programa.

Funkcija kazalnika učinkovitosti (f(u)) je r(u) pomnožena z 0,2, razen v primerih, ko je f(u):

-

0, če je vrednost r(u) med –0,025 in 0,

-

0,01, če je vrednost r(u) večja od 0,05, ali

-

–0,01, če je vrednost r(u) manjša od –0,05.

f(u){0,2 × r(u); 0 pri –0,025 ≤ r(u) ≤ 0; 0,01 pri r(u) > 0,05; –0,01 pri r(u) < –0,05}

10. člen

(kazalnik prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik)

Kazalnik prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik (r(pr)) se določa kot razlika prehodnosti študentov rednega študija iz prvega v drugi letnik pri študijskih programih prve in druge stopnje v tekočem študijskem letu glede na preteklo študijsko leto ob upoštevanju študijskih področij v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: KLASIUS), kakor jih opredeljuje 12. člen te uredbe. Pri tem je vpliv posameznega študijskega področja določen z deležem študentov prvega letnika študijskega področja glede na vse študente prvega letnika:

        8
r(pr) = ∑ (S2(p, t)/S1(t – 1) – S2(p, t – 1)/S1(t – 2)).
      p = 1

S1 je število vpisanih študentov v prvi letnik rednega študija po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu in to brez študentov enoletnih študijskih programov druge stopnje.

S2 je število prvič vpisanih študentov drugega letnika rednega študija po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu in to brez študentov, ki so v drugi letnik vpisani po merilih za prehode.

t je tekoče študijsko leto.

p je študijsko področje, določeno v skladu s KLASIUS, kakor jih opredeljuje 12. člen te uredbe.

Funkcija kazalnika prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik (f(pr)) je r(pr) pomnožena z 0,25, razen v primerih, ko je f(pr):

-

0, če je vrednost r(pr) med –0,01 in 0,

-

0,01, če je vrednost r(pr) večja od 0,04, ali

-

–0,01, če je vrednost r(pr) manjša od –0,04.

f(pr){0,25 × r(pr); 0 pri –0,01 ≤ r(pr) ≤ 0; 0,01 pri r(pr) > 0,04; –0,01 pri r(pr) < –0,04}

11. člen

(kazalnik mednarodnega sodelovanja)

Kazalnik mednarodnega sodelovanja se določa ob upoštevanju deleža študentov rednega študija prve in druge stopnje brez absolventov, ki odidejo na študijsko izmenjavo v tujino ter tujih študentov, ki pridejo na študijsko izmenjavo v Slovenijo, preteklega študijskega leta v primerjavi s predpreteklim študijskim letom:

r(m) = M(t)/Sv(t) – M(t – 1)/Sv (t – 1)

M je vsota števila študentov rednega študija brez absolventov, ki odidejo na študijsko izmenjavo v tujino, in števila tujih študentov, ki pridejo na študijsko izmenjavo v Slovenijo, po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu v preteklem študijskem letu.

Sv je število vseh vpisanih študentov rednega študija brez absolventov po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu.

t je tekoče študijsko leto.

Funkcija kazalnika mednarodnega sodelovanja (f(m)) je r(m) pomnožena s 4, razen v primerih ko je f(m):

-

0, če je vrednost r(m) med –0,0012 in 0,

-

0,01, če je vrednost r(m) večja od 0,0025, ali

-

–0,01, če je vrednost r(m) manjša od –0,0025.