Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu...

310. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu

Na podlagi 4. točke pod 1) ustavnega amandmaja XXXVII izdajam

UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O MSDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU

Razglaša se zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zbora narodov dne 13. aprila 1973 in na seji Družbeno-političnega zbora dne 13. aprila 1973.

PR št. 184

Beograd, 13. aprila 1973.

Predsednik republike: Josip Broz Tito s. r.
Predsednik Zvezne skupščine: Mijalko Todorovič s. r.

Zakon
o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu

I. UREJANJE IN URESNIČEVANJE PRAVIC IN OBVEZNOSTI DELAVCEV

1. člen

Pravice in obveznosti pri delu in iz dela (v nadaljnjem besedilu: pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu) urejajo in uresničujejo delavci neposredno in enakopravno v temeljni organizaciji združenega dela. V skladu s svojimi pravicami in obveznostmi v temeljni organizaciji združenega dela urejajo delavci s samoupravnimi sporazumi tudi določena medsebojna razmerja, ki jih uresničujejo v delovni organizaciji in drugih oblikah združenega dela, kakor tudi v celoti razmerij v združenem delu.

2. člen

Delavci urejajo in uresničujejo pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu v skladu z ustavo, s tem zakonom, z drugimi zakoni in ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, kot tudi z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi, ki jih sklenejo ali jim pristopijo njihove organizacije združenega dela.

3. člen

Delavci v delovni organizaciji, ki nima v svoji sestavi temeljnih organizacij združenega dela, imajo glede urejanja in uresničevanja medsebojnih pravic in obveznosti v združenem delu enak položaj kot delavci v temeljni organizaciji združenega dela.

4. člen

Delavci v temeljni organizaciji združenega dela urejajo: način in pogoje pridobivanja lastnosti delavca v združenem delu; pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev pri delu; določajo delovna mesta oziroma delo v okviru posameznega delovnega mesta ter strokovno izobrazbo določenega poklica oziroma smeri ter druge pogoje glede delovne sposobnosti za vsako delovno mesto (kadrovska struktura delavcev oziroma sistemizacija delovnih mest); delovna mesta, ki se zasedajo po javnem razpisu ali se sicer javno objavljajo (javna objava); delovna mesta, na katerih imajo delavci posebne pravice in odgovornosti (vodilna delovna mesta); osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke ter način obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov delavcev in osebnih dohodkov za nočno delo ali delo, daljše od polnega delovnega časa; razporeditev, začetek in konec delovnega časa; pogoje in način odmora, počitka, dopusta in odsotnosti; varstvo delavcev pri delu; posebno varstvo žena, mladine in invalidov; pravice in obveznosti delavcev do usposabljanja in izpopolnjevanja ustrezno potrebam združenega dela ter pogoje in način uveljavljanja teh pravic; pogoje in način uporabe sredstev skupne porabe delavcev; pravice in obveznosti iz minulega dela in iz solidarnosti; primere in pogoje, v katerih delavec sme ali je dolžan delati na drugem delovnem mestu v temeljni organizaciji; podlage, pogoje in način prenehanja lastnosti delavca v združenem delu; varstvo pravic delavcev iz združenega dela in druga vprašanja iz medsebojnih razmerij v združenem delu.

Pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu se urejajo v temeljni organizaciji z enim ali več samoupravnimi sporazumi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, ki morajo biti sklenjeni v pismeni obliki.

Kadar je v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih v združenem delu določeno, se ureja način uresničevanja posameznih pravic in obveznosti s splošnim aktom v temeljni organizaciji skladno z omenjenim sporazumom.

5. člen

Predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu pripravi delavski svet temeljne organizacije združenega dela.

V postopku pripravljanja predloga samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu mora biti zagotovljena udeležba delavcev v vseh delih temeljne organizacije združenega dela in njihove sindikalne organizacije.

Predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu določijo delavci z večino glasov vseh delavcev v temeljni organizaciji.

Šteje se, da je samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu sklenjen, kadar dve tretjini vseh delavcev v temeljni organizaciji pismeno izjavita, da se strinjata s pravicami in obveznostmi, ki so določene v predlogu samoupravnega sporazuma.

Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu velja tudi za delavca, ki ni dal pismene izjave, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki so

določene v samoupravnem sporazumu, če v roku, ki ga določa samoupravni sporazum, pismeno ne izjavi svoje želje, da mu preneha lastnost delavca v združenem delu.

6. člen

O uresničevanju pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu odločajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela kot celoti, v primerih, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu, pa tudi v posameznih njenih delih, v katerih so delavci najbolj neposredno povezani z delovnim procesom (delovna skupina, proizvodni oddelek, delovna enota ipd.).

Kadar je v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu določeno, odločajo o uresničevanju v njem določenih pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij iz združenega dela organi, ki jih neposredno volijo delavci v temeljni organizaciji.

7. člen

S samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo oziroma v skupnost temeljnih organizacij združenega dela, lahko delavci temeljnih organizacij v njuni sestavi enotno uredijo pravice in obveznosti iz solidarnosti delavcev v teh organizacijah ali določijo skupne osnove in merila za njihovo ureditev, pogoje in druge okoliščine, ob katerih imajo delavci ene temeljne organizacije pravico delati v drugih temeljnih organizacijah v sestavi delovne organizacije oziroma skupnosti temeljnih organizacij, da se zagotovita socialna varnost in stabilnost; način izbire delavcev na posamezna vodilna delovna mesta v temeljnih organizacijah, ki so posebnega pomena za delovno organizacijo oziroma za skupnost temeljnih organizacij kot celoto, kakor tudi druga vprašanja skupnega pomena iz medsebojnih razmerij v združenem delu.

S samoupravnim sporazumom o združevanju so lahko v skladu s tem in z drugim zakonom posebej urejene posamezne pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu delavca, ki opravlja funkcijo individualnega izvršilnega organa delovne organizacije oziroma skupnosti temeljnih organizacij združenega dela, kakor tudi za katera druga delovna mesta, na katerih imajo delavci pri opravljanju zadev skupnega pomena za temeljne organizacije posebne pravice in odgovornosti (vodilna delovna mesta), se opravi ponovna izbira po javnem razpisu.

Vprašanja skupnega pomena iz medsebojnih razmerij v združenem delu po prvem odstavku tega člena so lahko urejena tudi s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije oziroma skupnosti temeljnih organizacij.

8. člen

Samoupravni sporazumi, s katerimi so urejene pravice in obveznosti delavcev iz medsebojnih razmerij v združenem delu, smejo biti spremenjeni samo na način, kot so bili sklenjeni.

9. člen

Pri urejanju pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu lahko daje sindikat pobudo in predloge za sklepanje ter spreminjanje in dopolnjevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, s katerimi so urejene pravice in obveznosti delavcev, ter s svojimi aktivnostmi prispeva k uveljavljanju in varstvu pravic delavcev.

Pobude, predloge in mnenja sindikata po prvem odstavku tega člena so delavci oziroma organi upravljanja, ki jim je zaupano odločanje o vprašanjih, na katera se pobuda, predlog ali mnenje nanaša, dolžni obravnati in o njih zavzeti stališče.

II. TEMELJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV

1. Pridobitev lastnosti delavca v združenem delu

10. člen

Lastnost delavca v združenem delu se pridobi ob pogojih, ki so določeni v temeljni organizaciji združenega dela, in ob pogojih, ki jih določajo zakon, družbeni dogovor ali samoupravni sporazum.

Lastnosti delavca v združenem delu ni mogoče pridobiti pred dopolnjenimi petnajstimi leti starosti in ne, če niso izpolnjeni splošni zdravstveni pogoji.

11. člen

Vsakomur je ob enakih pogojih dostopno vsako delovno mesto, za katero sklenejo delavci v temeljni organizaciji združenega dela, da ga zasedejo.

Prosta delovna mesta se zasedajo v sodelovanju temeljnih organizacij združenega dela in organizacije za zaposlovanje skladno z družbenim dogovorom oziroma s samoupravnim sporazumom, v katerem so določena merila o zaposlovanju, zlasti o zaposlovanju začasno nezaposlenih delavcev, o obveščanju organizacije za zaposlovanje o prostih delovnih mestih in drugih medsebojnih pravicah in obveznostih omenjene organizacije ter temeljnih organizacij združenega dela glede zaposlovanja začasno nezaposlenih delavcev.

Prosta delovna mesta, pogoji glede strokovne izobrazbe določenega poklica oziroma smeri ali stroke in drugi pogoji, ki so potrebni za delo na delovnem mestu, se objavijo v javnih informacijskih sredstvih.

Če objavi prosto delovno mesto organizacija za zaposlovanje, se šteje, da je takšna objava dostopna občanom, če ga je objavila z javnimi informacijskimi sredstvi.

12. člen

Delovna mesta, na katerih imajo delavci posebne pravice in odgovornosti (vodilna delovna mesta) se morajo zasedati po javnem razpisu.

Za delovna mesta iz prvega odstavka tega člena mora biti v skladu z zakonom določen čas, po preteku katerega se znova opravi izbira delavcev po javnem razpisu (reelekcija).

Za posamezna vodilna delovna mesta se lahko določijo naloge in smotri, ki jih mora delavec na takšnem delovnem mestu doseči v času do nove izbire.

Delavci, ki se potegujejo za posamezno vodilno delovno mesto, morajo biti pismeno seznanjeni z nalogami in smotri, ki naj bi jih dosegli na tem delovnem mestu v času do nove izbire.

Na delovnih mestih iz tretjega odstavka tega člena se vsako leto preizkusi, ali delavec uresničuje smotre, ki jih mora doseči na takšnem delovnem mestu.

Delavec, ki po javnem razpisu ni znova izbran, oziroma delavec, za katerega je odločeno, da ne sme dalje delati na vodilnem delovnem mestu, ker ne uresničuje smotrov iz tretjega odstavka tega člena, ima pravico delati na drugem delovnem mestu, ki ustreza strokovni izobrazbi določenega poklica oziroma smeri ali stroke in drugim njegovim delovnim sposobnostim.

Delavcu, ki ne privoli v to, da bi delal na drugem delovnem mestu v smislu šestega odstavka tega člena, preneha po preteku časa, kolikor je dolžan ostati na delu v temeljni organizaciji, lastnost delavca v združenem delu.

13. člen

O izbiri kandidata izmed prijavljenih kandidatov za prosto delovno mesto se sprejme sklep.

Izbira med prijavljenimi kandidati se mora opraviti, če prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje iz javnega razpisa oziroma objave.

Vsak prijavljeni kandidat mora biti pismeno obveščen o sklepu iz prvega odstavka tega člena, izbrani kandidat pa tudi o dnevu, ko naj podpiše izjavo, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, in o dnevu, ko je dolžan začeti delo v temeljni organizaciji združenega dela.

Izbranemu kandidatu morajo biti hkrati vročeni samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter drugi samoupravni sporazumi, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev v temeljni organizaciji združenega dela.

14. člen

Nihče ne sme začeti delati v temeljni organizaciji združenega dela, preden ne pridobi lastnosti delavca v združenem delu.

Lastnost delavca v združenem delu pridobi delavec z dnem, ko podpiše izjavo, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu.

Z dnem, ko začne delati v temeljni organizaciji združenega dela, pridobi delavec pravice in prevzame obveznosti iz združenega dela v tej delovni organizaciji.

Če delavec brez opravičenega razloga ne začne delati določenega dne, izgubi lastnost delavca v združenem delu v tej temeljni organizaciji.

15. člen

Svoje delo združuje delavec za nedoločen čas.

Izjemoma združuje delavec svoje delo za določen čas v primerih, ki so določeni v temeljni organizaciji združenega dela skladno z zakonom, zlasti pa: če traja izvršitev kakšnega dela po svoji naravi le določen čas (sezonska dela ipd.); če se začasno poveča obseg dela temeljne organizacije; če je treba nadomestiti na delovnem mestu začasno odsotnega delavca, ki je pri vojakih, ki opravlja javne dolžnosti ali je daljši čas odsoten itd.

Delavec, ki dela na delovnem mestu, na katerem se opravljajo sezonska dela in druga dela iz drugega odstavka tega člena, ima vse pravice in obveznosti delavca, ki je združil svoje delo za nedoločen čas.

Če združi delavec svoja delo za določen čas v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, se šteje, da ga je združil za nedoločen čas.

Delavcu, ki združi svoje delo za določen čas, preneha lastnost delavca v združenem delu z dnem, ko opravi delo, s pretekom določenega časa ali z dnem, ko se vrne odsotni delavec; o tem mora biti delavec pismeno obveščen na način, kot je določen v temeljni organizaciji.

16. člen

Delavec, ki dela na delovnem mestu, za katero ja določen krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima vse pravice in obveznosti delavca, ki dela poln delovni čas.

Delavec iz prvega odstavka tega člena uveljavlja svoje pravice v obsegu, ki je odvisen od trajanja delovnega časa in od doseženih uspehov pri delu, po merilih, ki so določena v temeljni organizaciji združenega dela.

17. člen

Delavec ne more pridobiti lastnosti delavca v združenem delu v dveh ali več temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah oziroma organih.

Delavec, ki dela na delovnem mestu, za katero ja določen krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima pravico pridobiti lastnost delavca v združenem delu v več temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah oziroma organih ter na ta način delati poln delovni čas.

Na podlagi sporazuma organizacij združenega dela o medsebojnem sodelovanju sme delavec, ki dela poln delovni čas v eni organizaciji združenega dela, delati izjemoma tudi v drugi delovni organizaciji, vendar največ polovico polnega delovnega časa; primere in pogoje določa zakon.

18. člen

Delavec ima pravica delati na delovnem mestu, za katero je bil izbran.

V primerih in ob pogojih, ki so določeni v temeljni organizaciji združenega dela, je delavec dolžan delati na drugem delovnem mestu, če to mesto ustreza strokovni izobrazbi določenega poklica oziroma smeri ali stroke ter drugim njegovim delovnim sposobnostim.

Delavec more delati na delovnem mestu, ki ne ustreza strokovni izobrazbi določenega poklica oziroma smeri ali stroke in ne drugim njegovim delovnim sposobnostim, le, če s tem soglaša.

Delavec je dolžan delati na delovnem mestu, ki ne ustreza strokovni izobrazbi določenega poklica oziroma smeri ali stroke in ne drugim njegovim delovnim sposobnostim le v izjemnih okoliščinah, ki so v temeljni organizaciji združenega dela določene skladno z zakonom, in le toliko časa, dokler trajajo take okoliščine.

V primeru iz četrtega odstavka tega člena ima delavec pravico do osebnega dohodka, ki bi ga dosegel, če b bil delal na svojem delovnem mestu, če je to zanj ugodnejše.

V skladu z določbami drugega do petega odstavka tega člena je delavec dolžan delati na delovnem mestu v drugi temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije oziroma skupnosti temeljnih organizacij v primerih in ob pogojih, ki jih določa samoupravni sporazum o združevanju.

19. člen

Če je sklenjeno, da bo delavec trajno delal na delovnem mestu v drugi temeljni organizaciji, podpiše delavec z dnem, ko začne delati, izjavo, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu, in pridobi s tem dnem lastnost delavca v združenem delu v omenjeni temeljni organizaciji, preneha pa mu ta lastnost v temeljni organizaciji v kateri je delal.

20. člen

Delavci, zlasti pa delavci do dopolnjenih osemnajstih let starosti imajo pravico, da se ob pogojih in na način, kot je to določeno v temeljni organizaciji združenega dela, izpopolnjujejo in razvijajo svoje delovne, upravljalske in psihofizične sposobnosti.

Pravice iz prvega odstavka tega člena uveljavljajo delavci zlasti s praktičnim delom, strokovnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem, splošnim, družbenim in ekonomskim izobraževanjem ter razvijanjem telesne kulture.

21. člen

Kdor po končani srednji, višji ali visoki šoli prvič pridobi lastnost delavca v združenem delu in dela na ustreznem delovnem mestu, da bi si pridobil izkušnje za samostojno delo v okviru stopnje svoje izobrazbe in stroke (pripravnik), ima enake pravice in enake obveznosti kot drugi delavci.

Delavcu iz prvega odstavka tega člena, ki se ne usposobi za samostojno delo v okviru stopnje svoje izobrazbe in stroke v roku, ki ga določa zakon oziroma samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, preneha lastnost delavca v združenem delu ob pogojih, ki jih določa zakon.

22. člen

Tuji državljani in osebe brez državljanstva lahko stopijo v združeno delo ob splošnih pogojih, ki jih predpisuje ta zakon, in ob posebnih pogojih, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet.

S tem, da stopijo v združeno delo ob pogojih iz prvega odstavka tega člena, imajo tuji državljani in osebe brez državljanstva položaj delavca v združenem delu.

2. Delovni čas

23. člen

Delovni čas ne sme biti daljši od 42 ur na teden (poln delovni čas).

Z razporeditvijo tedenskega delovnega časa se ne sme vpeljati manj kot pet delovnih dni v tednu (petdnevni delovni teden), če ni v zakonu ali družbenem dogovoru drugače določeno.

Če je v skladu z zakonom vpeljan delovni teden z manj kot šestimi delovnimi dnevi, se štejejo dnevi, za kolikor je skrajšan delovni teden, glede uveljavljanja pravic delavcev iz dela v temeljni organizaciji združenega dela (letni dopust ipd.) kot delovni dnevi.

Če narava ali organizacija dela to terja, sme biti delovni čas razporejen tako, da znaša v določeni dobi med letom več kot sedem ur na dan, v preostalem delu te dobe pa manj kot poln delovni čas; pri tem skupen delovni čas v omenjeni dobi ne sme biti v povprečju daljši kot 42 ur na teden.

Če je z razporeditvijo delovnega časa določeno, da se dela med dvaindvajseto in peto uro naslednjega dne, se štejo takšno delo za nočno delo, če ni v zakonu drugače določeno.

Izjemoma sme trajati delo delavca v določeni dobi tudi dalj kot poln delovni čas (nadurno delo); primere in pogoje določa zakon.

24. člen

Razporeditev ter začetek in konec delovnega časa med dnevom v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju prometa, prometa blaga na drobno, gostinstva, turizma in drugih storitvenih dejavnosti, bančnega poslovanja, zdravstva ter drugih podobnih dejavnosti, se določijo s predpisi ustrezne družbeno-politične skupnosti ali to določijo organizacije združenega dela s samoupravnim sporazumom.

25. člen

Na katerih delovnih mestih se skrajša poln delovni čas zaradi dela v posebnih pogojih, ki se njihov škodljivi vpliv na delovno sposobnost in zdravje delavcev z varstvenimi ukrepi ne da popolnoma odvrniti, in za koliko se skrajša, se določi v skladu z zakonom.

Delovni čas, skrajšan v smislu prvega odstavka tega člena, je izenačen s polnim delovnim časom.

3. Odmor, počitek, dopust in odsotnost

26. člen