Nalaganje dokumenta...
Zakon o raziskanju prilastitev državnih zemljišč in zemljišč bivših agrarnih skupnosti (ZRPDZ)
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 22-254/1965, stran 337 DATUM OBJAVE: 8.7.1965
VELJAVNOST: od 16.7.1965 do 21.1.2022 / UPORABA: od 16.7.1965 do 21.1.2022
SRS 22-254/1965
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 22.1.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
254. Zakon o raziskanju prilastitev državnih zemljišč in zemljišč bivših agrarnih skupnosti (ZRPDZ)
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 2. julija 1965 in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 6. julija 1965 sprejela
Z A K O N
o raziskanju prilastitev državnih zemljišč in zemljišč bivših agrarnih skupnosti
o raziskanju prilastitev državnih zemljišč in zemljišč bivših agrarnih skupnosti
1. člen
Po določbah tega zakona se raziščejo do zdaj neobravnavani primeri prilastitev zemljišč, ki so bila do 6. aprila 1941 v lasti države, banovine oziroma občine in podobnih javnih korporacij (v nadaljnjem besedilu: državna zemljišča) ter primeri prilastitev in samovoljnih delitev zemljišč bivših agrarnih in podobnih premoženjskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: bivše agrarne skupnosti), izvršenih do 6. aprila 1941.
2. člen
Za prilastitev po tem zakonu se šteje vsaka samovoljna in nemotena zaposedba državnega zemljišča ali zemljišča bivše agrarne skupnosti, izvršena pred 6. aprilom 1941.
Za samovoljno delitev zemljišč bivše agrarne skupnosti se šteje tudi vsaka dejanska nemotena delitev zemljišč bivše agrarne skupnosti med njenimi udeleženci, ki ni bila opravljena na podlagi zakonitega postopka pred 6. aprilom 1941.
3. člen
Prilaščena oziroma samovoljno deljena zemljišča iz 2. člena tega zakona se praviloma priznajo v last njihovim dosedanjim posestnikom in se vpišejo v zemljiški knjigi na njihovo ime.
4. člen
Ne priznajo se prilastitve in samovoljne delitve zemljišč, ki so v družbeni lastnini, oziroma zemljišč bivših agrarnih skupnosti:
a)
če ležijo sredi zemljišča, ki je družbena lastnina;
b)
če so napoti komunikacijam;
c)
če jih je šteti za vodna zemljišča po predpisih o vodah;
č)
če so glede na krajevne razmere prevelika.
Zemljišče, ki se po prejšnjem odstavku ne prizna v last njegovemu dosedanjemu posestniku, se odvzame in postane družbena lastnina, in sicer v primeru iz točk a) in c) v celoti, v primeru iz točke b) tisti del, ki je napoti komunikacijam, v primeru iz točke č) pa del, ki presega površino iz 6. člena tega zakona.
5. člen