TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi delna sodba sodišča prve stopnje.

 

Tožnik v postopku pred prvostopenjskim sodiščem od obravnave v letu 1998 ni več aktivno deloval. Če bi se udeležil obravnave dne 23.6.2000, na kateri je sodišče prebralo dotlej izvedene dokaze ter izvedlo dokaz s prečitanjem dopolnitve mnenja IK II., bi na tej obravnavi, ki je bila kot prva opravljena po uveljavitvi novega ZPP/99, lahko postopal po določbah 286. čl. tega zakona, po katerem mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke; na poznejših narokih za glavno obravnavo pa lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Po teh zakonskih določbah nastopi torej dokazna prekluzija, ki velja tudi za pritožbo (1. odst. 337. čl.ZPP/99). Sodišče od uveljavitve ZPP/99 dalje ne sme več izvajati dokazov po uradni dolžnosti (spremenjen 7. čl. dotlej veljavnega 7. čl. ZPP/77) niti v postopkih, ki do uveljavitve ZPP/99 še niso bili končani. Dopolnitev izvedeniškega mnenja je sodišče prejelo 3.9.1998, v času veljavnosti ZPP/77, ki je v 3. odst. 7. čl. omogočal sodišču izvedbo dokazov po uradni dolžnosti, zato ni podana zatrjevana procesna kršitev.