TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Po presoji Vrhovnega sodišča revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz določb 36. člena ZUJIK, 19. člena Odloka in 23., 38. in 39. člena Statuta jasno izhaja, da je za pripravo predloga o imenovanju direktorja javnih zavodov pristojna Komisija. To pomeni, da pripravi konkretni predlog, o katerem nato najprej podata predhodno mnenje svet in strokovni svet javnega zavoda, nato pa, če je njuno mnenje pozitivno, o predlogu Komisije odloča mestni svet, ki predlaganega kandidata oziroma enega izmed predlaganih kandidatov imenuje ali pa ne. Komisija torej ni dolžna predlagati vseh kandidatov, za katere ugotovi, da sicer izpolnjujejo razpisne pogoje, saj je glede na določbe Statuta nalogo preverjanja ustreznosti oziroma primernosti nanjo prenesel mestni svet.

Zelo hudih posledic ni mogoče izkazati z zatrjevanjem, da te nastanejo, če revident ni bil izbran na javnem razpisu za direktorja javnega zavoda kot najbolj primeren kandidat, saj gre pri tem za pričakovanje oziroma negotovo dejstvo, neuresničeno pričakovanje pa ne more biti zelo huda posledica za kandidata na javnem razpisu.