Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje...

1831. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami

Na podlagi 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21 in 105/22 – ZZNŠPP, 141/22 in 158/22 – ZDoh-2AA in 71/23) in šestega odstavka 20. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24) minister za vzgojo in izobraževanje izdaja

P R A V I L N I K
o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)

S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi v osnovnih šolah s prilagojenim programom (v nadaljnjem besedilu: šola) in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: zavod), ki obsegajo tedensko učno in vzgojno obveznost strokovnih delavcev, tedensko obveznost vzgojno-izobraževalnega dela ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in skupin za izvajanje:

1.

prilagojenega programa za predšolske otroke,

2.

prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom,

3.

prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebnega programa vzgoje in izobraževanja za dvojezično osnovno šolo,

4.

prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,

5.

posebnega programa vzgoje in izobraževanja,

6.

prilagojenih izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe,

7.

posebnega programa (Post)rehabilitacijski praktikum,

8.

vzgojnih programov,

9.

mobilne službe in mobilnih timov ter

10.

nalog strokovnih centrov.

(2)

Normativi in standardi ter merila, določena v tem pravilniku, se uporabljajo tudi v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki imajo enote ali oddelke za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

(3)

Merila za oblikovanje oddelkov in skupin za izvajanje prilagojenega programa predšolske vzgoje in posebnega programa se uporabljajo tudi v socialno-varstvenih zavodih, ki izvajajo prilagojeni program za predšolske otroke in posebni program vzgoje in izobraževanja. Zanje se smiselno uporabljajo tudi ostali normativi in standardi ter merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe.

(4)

S tem pravilnikom se določajo tudi elementi za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter druga dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonodajo, normativi in standardi ter kolektivno pogodbo zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

2. člen

(izobrazba)

V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer:

1.

osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV;

1.a

nižja poklicna izobrazba je tretja raven po KLASIUS-SRV;

2.

srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV;

3.

srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV;

4.

višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV;

5.

visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV;

6.

visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.

II. NORMATIVI IN STANDARDI

1. Skupne določbe

3. člen

(obveznost vzgojnega in drugega strokovnega dela v prilagojenih programih za predšolske vzgoje otroke v zavodu)

Tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:

-

30 ur za vzgojitelje,

-

35 ur za vzgojitelje predšolskih otrok – pomočnike vzgojitelja.

4. člen

(učna obveznost in obveznost drugega vzgojno-izobraževalnega dela v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole in posebnih programih vzgoje in izobraževanja)

(1)

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:

-

22 ur za učitelje,

-

21 ur za učitelje slovenščine,

-

21 ur za učitelje slovenščine in madžarščine kot maternega jezika v dvojezičnih šolah,

-

25 ur za učitelje v razširjenem programu,

-

22 ur za učitelje, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj učencem s posebnimi potrebami,

-

30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.

(2)

Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela, izražena v urah po 60 minut, je 22 ur za učitelje v oddelku Posebnega programa vzgoje in izobraževanja in v oddelku posebnega programa (Post)rehabilitacijski praktikum.

5. člen

(učna obveznost in obveznost drugega vzgojno-izobraževalnega dela v posebnem programu in v prilagojenih izobraževalnih programih za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe)

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:

-

20 ur za učitelje splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov ter modulov,

-

19 ur za učitelje slovenskega jezika in književnosti,

-

25 ur za učitelje praktičnega pouka in veščin ter učitelje za praktično izobraževanje s strokovno teorijo,

-

30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.

6. člen

(vzgojitelj, vzgojitelj v strokovnem centru za otroke s ČVM in obveznost vzgojnega dela v vzgojnih programih)

(1)

V skladu z zakonodajo in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa je tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut, v skupini:

1.

30 ur vzgojnega dela v vzgojni skupini za učence s posebnimi potrebami,

2.

25 ur v vzgojni in intenzivni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,

3.

35 ur v stanovanjski skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,

4.

30 ur v programu produkcijske šole,

5.

največ polni delovni čas za vzgojitelje in vzgojitelje v strokovnem centru za otroke s ČVM, ki opravljajo nočno delo,

6.

največ polni delovni čas vzgojnega in drugega dela v mladinskem stanovanju,

7.

25 ur vzgojnega dela v skupini za vzgojitelje v vzgojnem programu za gibalno ovirane otroke in mladostnike v dnevni obliki usposabljanja.

(2)

V primeru opravljanja vzgojnega dela podnevi in ponoči, se tedenska obveznost vzgojnega dela določi sorazmerno glede na število dni dela v skupini podnevi in dela ponoči.

(3)

V skladu z zakonodajo in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa obveznost drugega neposrednega vzgojnega (individualnega) dela z otrokom in mladostnikom s čustveno in vedenjsko motnjo ne sme presegati pet ur tedensko. Drugo vzgojno delo se upošteva po dejansko opravljenih urah s predhodnim dogovorom z ravnateljem in pisnim vodenjem evidence. Drugo neposredno delo izven skupine lahko obsega:

1.

spremstva posameznega otroka ali mladostnika (sodišče, zdravnik …),

2.

spremstva iz 64. člena tega pravilnika,

3.

načrtovani obiski otroka ali mladostnika na domu,

4.

dejavnosti v zavodu s posameznim otrokom ali mladostnikom,

5.

vzgojno delovanje pri nujnem delu iz pripravljenosti na domu iz 54. člena tega pravilnika,

6.

drugo neposredno vzgojno delo po nalogu ravnatelja.

(4)

Za delo v posamezni vzgojni skupini se lahko sistemizira največ:

-

dva vzgojitelja v vzgojni skupini za izvajanje vzgojnega programa domov za učence s posebnimi potrebami,

-

pet vzgojiteljev v strokovnem centru za otroke s ČVM v vzgojni in stanovanjski skupini,

-

do šest vzgojiteljev v strokovnem centru za otroke s ČVM v intenzivni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,

-

0,5 vzgojitelja v strokovnem centru za otroke s ČVM v mladinskem stanovanju,

-

dva vzgojitelja v strokovnem centru za otroke s ČVM v skupini produkcijske šole in v vzgojni skupini v dnevni obliki dela.

7. člen

(zmanjšanje tedenske učne obveznosti)

(1)

Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo in izbor nalog za nacionalno preverjanje znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer:

-

učitelj, član predmetne komisije za matematiko, slovenščino in tuji jezik, za tri ure,

-

učitelj, član predmetne komisije za tretji razred, za tri ure,

-

učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v tekočem šolskem letu, za eno uro,

-

učitelj, član predmetne komisije za izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, za tri ure.

(2)

Ravnatelju in pomočniku ravnatelja, ki je član predmetne komisije, se tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela lahko zmanjša v skladu s prejšnjim odstavkom, vendar pomočniku ravnatelja ne pod tri ure pouka.

(3)

Učitelj, ki je razrednik v 1. in 9. razredu osnovne šole ter v 1. in zaključnem letniku srednje šole, ima za eno uro zmanjšano tedensko učno obveznost, učitelj, ki je razrednik v vseh ostalih razredih osnovne šole in letnikih srednje šole ter na vseh stopnjah posebnega programa, pa ima za pol ure zmanjšano tedensko učno obveznost.

8. člen

(drugi učitelj v 1. razredu)

(1)

Drugi učitelj se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu deset ur, če:

-

je v posameznem oddelku 1. razreda, v katerem se izvaja prilagojen izobraževalni program z nižjim oziroma z enakovrednim izobrazbenim standardom, vključenih najmanj pet učencev,

-

so v posameznem oddelku 1. razreda, v katerem se izvaja prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami oziroma z nižjim izobrazbenim standardom, v katerem so le otroci z avtističnimi motnjami, vključeni najmanj trije učenci,

-

so v oddelku 1. razreda vključeni najmanj trije učenci Romi ali učenci tujci,

-

gre za kombinirani oddelek s 1. razredom.

(2)

Drugi učitelj se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 20 ur, če:

-

je v posameznem oddelku 1. razreda ali v kombiniranem oddelku s 1. razredom vključenih najvišje število učencev, kot ga določa normativ za oblikovanje oddelka v posameznem programu,

-

gre za edini oddelek 1. razreda na dislocirani enoti.

9. člen

(mentorstvo)

(1)

Mentorju pripada za delo s pripravnikom ali drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, dodatek za mentorstvo za štiri ure tedensko v obdobju izvajanja mentorstva.

(2)

Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela z dijakom ali študentom, ki opravlja obvezno prakso v skladu z izobraževalnim oziroma študijskim programom, določi naslednji obseg mentorskih ur na teden:

-

dve mentorski uri za dijaka 1. in 2. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja in začetnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter za študenta 1. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 1. in 2. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje;

-

tri mentorske ure za dijaka 3. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, 3. in 4. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja, zaključnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja in izobraževalnih programov poklicnega tečaja ter za študenta 2. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 3. in 4. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje, 1. in 2. letnika magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje in 3., 4. in 5. letnika enovitih magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje.

10. člen

(tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela ravnatelja)

(1)

Ravnatelj zavoda, ravnatelj osnovne šole oziroma ravnatelj organizacijske enote z več kot štirimi oddelki v okviru delovne obveznosti nima tedenske obveznosti vzgojno-izobraževalnega dela.

(2)

Tedenska obveznost vzgojno izobraževalnega dela ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov, skupin vzgojnega programa	Vzgojno-izobraževalno delo
Število oddelkov, skupin vzgojnega programa	Ure pouka	Ure vzgojnega dela	Ure razširjenega programa	Ure drugega strokovnega dela
4 oddelki in manj	4	5	5	8

(3)

Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena lahko ravnatelj oziroma ravnatelj organizacijske enote v zavodu v okviru delovne obveznosti poučuje do pet ur pouka in dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj na teden. Število ur se določi v pogodbi o zaposlitvi.

(4)

Osnova za določitev obveznosti vzgojno-izobraževalnega dela ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, skupine vzgojnega programa, oddelki predšolske vzgoje ter oddelki mobilne službe.

11. člen

(pomočnik ravnatelja)

(1)

V šoli oziroma v zavodu lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja pri sedmih oddelkih oziroma skupinah vzgojnega programa.

(2)

Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 19, tretjega pri 31 oddelkih oziroma skupinah vzgojnega programa, četrtega in vsakega naslednjega pomočnika ravnatelja pa na vsakih dodatnih 12 oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne sme imenovati več oseb.

(3)

Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno obveznost vzgojno-izobraževalnega dela. Med tedensko obveznost ur pouka, ur razširjenega programa in ur vzgojnega dela, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 58. člena tega pravilnika. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

(4)

Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov, skupin vzgojnega programa		Vzgojno-izobraževalno delo
Prvi pomočnik ravnatelja	Drugi pomočnik ravnatelja	Ure pouka	Ure razširjenega programa	Ure vzgojnega dela	Ure drugega strokovnega dela
7	19	14	15	16	28
8	20	13	14	15	26
9	21	12	13	14	24
10	22	11	12	13	22
11	23	10	11	12	20
12	24	9	10	11	18
13	25	8	9	10	16
14	26	7	8	9	14
15	27	6	7	8	12
16	28	5	6	7	10
17	29	4	5	6	8
18	30	3	4	5	6

(5)

Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela za vsakega dodatnega pomočnika ravnatelja se določi po merilih iz prejšnjega odstavka.

(6)

Poleg predpisane obveznosti vzgojno-izobraževalnega dela lahko pomočnik ravnatelja v okviru delovne obveznosti poučuje do pet ur pouka obveznega programa in dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj na teden. Število ur pouka se določi v pogodbi o zaposlitvi.

(7)

Če ima šola oziroma zavod dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur vzgojno-izobraževalnega dela na teden med pomočnike razporedi tudi drugače, kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 18 oddelkov.

(8)

Osnova za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove tedenske obveznosti vzgojno-izobraževalnega dela so čisti in kombinirani oddelki, skupine vzgojnega programa in oddelki mobilne službe.

(9)

V organizacijski enoti, ki ima najmanj devet oddelkov, lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela se določi v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov, skupin vzgojnega programa	Vzgojno-izobraževalno delo
Število oddelkov, skupin vzgojnega programa	Ure pouka	Ure razširjenega programa	Ure vzgojnega dela	Ure drugega strokovnega dela
7, 8	16	17	18	30
9, 10	15	16	17	28
11, 12	14	15	16	26
13, 14	13	14	15	24
15, 16	12	13	14	22
17, 18	11	12	13	20

(10)

Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela za vsakega dodatnega pomočnika ravnatelja se določi po merilih iz prejšnjega odstavka.

12. člen

(svetovalni delavec)

(1)

V šoli z osmimi oddelki oziroma skupinami vzgojnega programa se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

(2)

V zavodu z osmimi oddelki oziroma skupinami vzgojnega programa se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca, v zavodu z večjim oziroma manjšim številom oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot dve delovni mesti.

13. člen

(dodatni strokovni delavec za delo z učenci Romi)

V šoli oziroma v zavodu se sistemizira delovno mesto strokovnega delavca za delo z učenci Romi v skladu z naslednjimi merili:

Število romskih učencev		Delež delovnega mesta
od	do	Delež delovnega mesta
4	8	0,10
9	13	0,25
14	19	0,50
20	26	0,75
27	34	1,00
35	44	1,50
45 in več		2,00

14. člen

(romski pomočnik)

(1)

V šoli oziroma v zavodu se sistemizira delovno mesto romski pomočnik v skladu z naslednjimi merili:

Število romskih učencev	Delež delovnega mesta
6–12	0,50
13 in več	1,00

(2)

Odstopanja od meril iz prejšnjega odstavka zaradi posebnih delovnih razmer ali posebnih potreb otrok in mladostnikov na podlagi vloge šole oziroma zavoda odobri ministrstvo, pristojno za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(3)

Romski pomočnik ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo ali nacionalno poklicno kvalifikacijo romski pomočnik.

15. člen

(knjižničar)

V šoli oziroma v zavodu z 20 oddelki in več se sistemizira eno delovno mesto knjižničarja, v šoli oziroma v zavodu z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.

16. člen

(računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti)

(1)

V šoli se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa		Delež delovnega mesta
od	do	Delež delovnega mesta
1	16	0,50
17	26	0,75
27	36	1,00
37	46	1,20
47 in več		1,40

(2)

V zavodu se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:

Število oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa		Delež delovnega mesta
od	do	Delež delovnega mesta
1	36	1,00
37	46	1,20
47 in več		1,40

17. člen

(osnova za sistemizacijo delovnih mest)

Osnova za sistemiziranje delovnih mest svetovalnega delavca, računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in knjižničarja so čisti in kombinirani oddelki ter skupine vzgojnega programa v okviru šole oziroma zavoda.

18. člen

(učitelj ali vzgojitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku in učitelj ali vzgojitelj za delo z gluhoslepimi)

(1)

Gluhim in naglušnim otrokom, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku ter imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača slovenskega znakovnega jezika, izvaja tolmačenje učitelj oziroma vzgojitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu.

(2)

Gluhoslepim otrokom, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača, izvaja pomoč v jeziku gluhoslepih ali v drugih, otroku prilagojenih načinih sporazumevanja, učitelj oziroma vzgojitelj za delo z gluhoslepimi v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu.

(3)

Učitelja oziroma vzgojitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma učitelja za delo z gluhoslepimi lahko šolam, v katere so usmerjeni otroci iz prvega in drugega odstavka tega člena, zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so ustanovljeni za delo z gluhimi in naglušnimi ali za delo s slepimi oziroma sklenejo pogodbo o opravljanju storitev iz 61. člena tega pravilnika.

(4)

Za sistemizacijo vzgojitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku in vzgojitelja za delo z gluhoslepimi se uporablja pravilnik, ki ureja normative in standarde za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje.

19. člen

(strokovni delavec za prilagajanje učbenikov, učnih gradiv in pripomočkov)

(1)

V šoli oziroma v zavodu se za vsak oddelek sistemizira 0,02 delovnega mesta strokovnega delavca za prilagajanje učbenikov, učnih gradiv in pripomočkov. Osnova za sistemiziranje delovnega mesta so čisti in kombinirani oddelki, v strokovnih centrih, ustanovljenih za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, pa tudi skupine vzgojnega programa.

(2)

Zavod, ki izvaja prilagojene programe za slepe ali slabovidne, lahko sistemizira še največ tri dodatna delovna mesta.

(3)

Zavodi, ki izvajajo prilagojene programe za gluhe in naglušne, dodatno skupaj sistemizirajo še dve delovni mesti. Zavodi se dogovorijo o obsegu sistemizacije na posameznem zavodu.

(4)

Šola oziroma zavod lahko delež delovnega mesta razporedi na delovno mesto učitelja, vzgojitelja, vzgojitelja v strokovnem centru za otroke s ČVM, knjižničarja ali svetovalnega delavca.

20. člen

(organizator šolske prehrane)

V šoli oziroma zavodu se za 1000 učencev in dijakov in za 60 skupin v vzgojnih programih sistemizira eno delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli oziroma zavodu z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,10 delovnega mesta. Deleža delovnega mesta za učence in dijake ter za skupine vzgojnih programov se seštejeta in zaokrožita na dve decimalki.

21. člen

(laborant)

(1)

Šola, ki izvaja prilagojen program z enakovrednim izobrazbenim standardom, sistemizira za oddelke 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot šestimi učenci delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu ter pri obveznih izbirnih predmetih s področja kemije, fizike in biologije, če je tako določeno z učnim načrtom.

(2)

Šola, ki izvaja prilagojen program z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami, sistemizira za oddelke 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot štirimi učenci delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu istega programa ter pri obveznih izbirnih predmetih s področja kemije, fizike in biologije, če je tako določeno z učnim načrtom.

22. člen

(spremljevalec)

(1)

Za nudenje fizične pomoči šola oziroma zavod na podlagi odločbe o usmeritvi ali strokovnega poročila mobilnega tima v tekočem šolskem letu sistemizira delovno mesto spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na drug ustrezen način.

(2)

Obseg delovne obveznosti spremljevalca se določi glede na število otrok, učencev in dijakov, ki se jim nudi fizična pomoč in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisno od trajanja programa. V enem oddelku je lahko največ en spremljevalec. V oddelek, kjer je sistemiziran spremljevalec, se spremljevalec skupine iz 23. člena tega pravilnika ne vključuje.

(3)

Spremljevalec ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

23. člen

(spremljevalec skupine)

(1)

V zavodu, ki ima oddelke, v katerih se izvaja prilagojen osnovnošolski ali srednješolski izobraževalni program za otroke z gibalno oviranostjo, se na oddelek sistemizira eno delovno mesto spremljevalca skupine v zavodu za gibalno ovirane otroke in mladostnike, ki ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

(2)

V šoli oziroma zavodu, ki izvaja prilagojene programe, se na oddelek, v katerega je vključen najmanj en težje ali težko gibalno oviran ali slep učenec ali dijak, sistemizira največ eno delovno mesto spremljevalca skupine, ki ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

(3)

V oddelek, kjer je sistemiziran spremljevalec skupine, se spremljevalec iz prejšnjega člena ne vključuje.

24. člen

(varuh negovalec)

(1)

V šoli oziroma zavodu, v katerem se izvaja posebni program vzgoje in izobraževanja ter (Post)rehabilitacijski praktikum, se na vsakih devet otrok sistemizira eno delovno mesto varuha negovalca.

(2)

Šola oziroma zavod zagotavlja pomoč varuha negovalca s sistemiziranimi delovnimi mesti tudi v dejavnostih razširjenega programa osnovne šole in v Vzgojnem programu v dnevni obliki usposabljanja za gibalno ovirane otroke.

(3)

V šoli oziroma zavodu, v katerem se izvaja posebni program vzgoje in izobraževanja, se na štiri težje ali težko gibalno ovirane otroke dodatno sistemizira eno delovno mesto varuha negovalca, v šoli oziroma zavodu z manjšim ali večjim številom teh otrok pa v ustreznem deležu, razen v zavodu za gibalno-ovirane otroke, kjer se poleg števila varuhov negovalcev iz prvega odstavka tega člena dodatno sistemizira eno delovno mesto varuha negovalca na dva težje ali težko gibalno ovirana otroka.

(4)

V šoli oziroma zavodu, v katerem so v skupine vzgojnega programa vključeni otroci z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, se na osem otrok sistemizira eno delovno mesto varuha negovalca oziroma v ustreznem deležu. V šoli oziroma zavodu, v katerem so v skupine vzgojnega programa vključeni otroci s težjo ali težko gibalno oviranostjo, se na štiri otroke dodatno sistemizira eno delovno mesto varuha negovalca oziroma v ustreznem deležu. V posamezni skupini vzgojnega programa ne več kot dve delovni mesti. Ne glede na prejšnji stavek, se delež delovnega mesta varuh negovalec za vsakega otroka s težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju in težjo ali težko gibalno oviranostjo poveča še za 0,25 delovnega mesta.

(5)

Varuh negovalec ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

25. člen

(administrativna dela)

(1)

V šoli s 14 oddelki oziroma skupinami vzgojnega programa se za opravljanje administrativnih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest:

1.

administrator V

2.

administrator VI

3.

tajnik VIZ VI (II)

4.

tajnik VIZ VI (I)

5.

tajnik VIZ VII/1 (II)

6.

tajnik VIZ VII/1 (I)

7.

poslovni sekretar VII/1

8.

poslovni sekretar VII/2

(2)

V šoli z manjšim številom oddelkov se delovna mesta iz prejšnjega odstavka sistemizira v ustreznem deležu, vendar skupaj ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

(3)

Šola z več oddelki lahko delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v skladu s spodnjimi merili:

Število oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa		Delež delovnih mest
od	do	Delež delovnih mest
15	20	1,25
21	26	1,50
27	32	1,75
33	38	2
39	44	2,25
45	50	2,50
51	56	2,75
57	62	3
63	68	3,25
69	74	3,50
75	80	3,75
81	86	4
87	92	4,25
93	98	4,50
99	104	4,75
105 in več		5

(4)

V zavodu z devetimi oddelki oziroma skupinami vzgojnega programa se za opravljanje administrativnih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest:

1.

administrator V

2.

administrator VI

3.

tajnik VIZ VI (II)

4.

tajnik VIZ VI (I)

5.

tajnik VIZ VII/1 (II)

6.

tajnik VIZ VII/1 (I)

7.

poslovni sekretar VII/1

8.

poslovni sekretar VII/2

(5)

V zavodu z manjšim številom oddelkov se delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v ustreznem deležu, vendar skupaj ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

(6)

Zavod z več oddelki lahko delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v skladu s spodnjimi merili:

Število oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa		Delež delovnih mest
od	do	Delež delovnih mest
10	15	1,25
16	21	1,50
22	27	1,75
28	33	2
34	39	2,25
40	45	2,50
46	51	2,75
52	57	3
58	63	3,25
64	69	3,50
70	75	3,75
76	81	4
82	87	4,25
88	93	4,50
94	99	4,75
100	105	5
106 in več		5,25

(7)

Administrator V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, administrator VI pa višjo strokovno izobrazbo.

(8)

Tajnik VIZ VI ima višjo strokovno izobrazbo. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta tajnik VIZ VI (II) na delovno mesto tajnik VIZ VI (I) sta:

-

pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,

-

izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

(9)

Tajnik VIZ VII/1 ima višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja). Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta tajnik VIZ VII/1 (II) na delovno mesto tajnik VIZ VII/1 (I) sta:

-

pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,

-

izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami

Časovnica