TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izrek sodbe spremeni tako, da se pravilno glasi:

„Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 11704/2008 z dne 21. 03. 2008 ostane v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v znesku 7.039,74 EUR in za zakonske zamudne obresti od dne 14. 03. 2008 dalje do plačila.

V preostalem delu v 1. in v celoti v 3. točki izreka se navedeni sklep o izvršbi razveljavi in se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti pravdne stroške v višini 16,80 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje, pod izvršbo.“

V preostalem se pritožba zavrne in se sodba v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 14,05 EUR.

Ker gre v konkretnem primeru za pravi regresni zahtevek, ne pride v poštev določilo 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah, pa tudi ne določila OZ o zastaranju odškodninskih terjatev. Zastaranje regresnega zahtevka Združenja začne teči po izplačilu odškodnine in zanj velja splošni, petletni, zastaralni rok.

Za odločitev o zahtevku je relevantno listinsko stanje v času izdaje sodbe, listine, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi pa v pravdnem postopku izgubijo pomen, ki so ga imele v postopku izvršbe. Tako imajo le še takšno dokazno moč, kot vsi ostali dokazi, ter jih sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.

V pravdnem postopku bi moralo sodišče odločiti, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. V postopku, ki teče po vloženem ugovoru, sodišče namreč ugotavlja, ali je bil plačilni nalog utemeljen. Gre za presojo pravilnosti sodne odločitve - plačilnega naloga. Enako velja za presojo sklepa o izvršbi.