TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Tožnik v tem sporu od tožene stranke zahteva plačilo položajnega dodatka. Pri delodajalcu je izkoristil notranjo pot in je tožbo vložil v roku iz 8. odstavka 100.a člena ZObr. Sodišče prve stopnje je njegovo tožbo napačno zavrglo zato, ker tožnik naj ne bi vložil tožbe zoper odločitev delodajalca, to je zoper odločbo, s katero je bila njegova zahteva za odpravo kršitev zavrnjena. V takem primeru je potrebno o denarnem zahtevku odločiti meritorno.

Sodna praksa je v večini primerov uveljavljanja pravic javnih uslužbencev iz naslova položajnih in drugih dodatkov zavzela stališče, da položajni dodatek ni čista denarna terjatev, kadar ni opredeljen v odločbi o plači, pogodbi o zaposlitvi in sistemizaciji delovnih mest, tako kot je tudi v obravnavanem primeru. Čista denarna terjatev je tista terjatev, s katero javni uslužbenec zahteva plačilo za dejansko opravljeno delo, ali pa izplačilo dodatkov, ki so v odločbi o plači, pogodbi o zaposlitvi oziroma v sistemizaciji delovnih mest opredeljeni. Takrat predhodni postopek pri delodajalcu ni potreben.