TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki glasi:

1. Tožeča stranka Ja. J. in M. J. sta na podlagi priposestvovanja solastnika nepremičnine parc. št. 286/4 – travnik, 626 m2 k.o. K.

2. Tožena stranka Jo. J. je dolžan dopustiti, da tožeča stranka s to sodbo izvede prenos lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 286/4 k.o. K iz vložka št. 22 k.o. K, kjer je vpisana lastninska pravica na ime toženca Jo. J., v nov vložek iste k.o., kjer se vpiše lastninska pravica na ime tožnikov Ja. J. in M. J., za vsakega do ½, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

3. Tožena stranka je dolžna tožnikoma povrniti njune pravdne stroške v postopku na prvi stopnji v znesku 1.186,02 EUR in pritožbenem postopku v znesku 321,94 EUR, oboje v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.

Po določbah ODZ in ZTLR se je za zakonito in dobroverno posest štela posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in ki ni bila pridobljena na nepristen način. Enako velja glede presoje dobrovernosti. Po SPZ je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR pa je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje njegova last. Dobrovernosti ni, če posestnik ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.