TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica v predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom trdila tudi, da dolžnik že od 3. 5. 2017 ni poravnal davkov in prispevkov za socialno varnost za svoje zaposlene po oddanih obračunih REK-1, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in takšno stanje traja tudi na dan vložitve tega predloga. S tem je zatrjevala obstoj domneve iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot za dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanja insolventnosti, če je podan dejanski stan – tako imenovana domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti. Pritožnica bi zato lahko uspešno izpodbila navedeno zakonsko domnevo, če bi dokazala, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Tega dejstva pa pritožnica s pritožbo ni zatrjevala niti dokazovala. Zato z njo ne more uspeti.