TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojenega A.M. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Po 98.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenec dolžan plačati stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, določenim kot povprečnino v znesku 350.000,00 SIT.

Pritožbeno sodišče mora pritožbo vsebinsko obravnavati tako, da se opredeli do tistih pritožbenih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena. Pri tem pa ni nujno, da je odgovor na navedbe stranke vedno izrecen, saj je v določenih primerih tudi iz drugih navedb v obrazložitvi razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in jih obravnavalo. Sodišče pa se ni dolžno opredeliti do očitno neutemeljenih ali nerelevantnih navedb stranke.

Sodišče mora zaradi spremembe obtožbe (1. odstavek 344. člena ZKP) prekiniti glavno obravnavo le v primeru, če gre za takšno vsebinsko spremembo obtožbe, da je obtožencu potreben določen čas za pripravo obrambe. V konkretnem primeru pa je očitno, da sprememba obtožbe, ki je pomenila le redukcijo obtoženega očitka, tega ni narekovala.