TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba zagovornika obdolžene T.L. se kot neutemeljena zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženka je dolžna plačati sodno takso.

Pritožnik ima načelno prav, ko navaja, da ustanovitev fiktivne gospodarske družbe sama po sebi ni kazniva, vendar pa na drugi strani taka (fiktivna) družba lahko postane sredstvo za izvršitev kaznivega dejanja, kot se to obdolženki tudi očita v obravnavanem primeru. Kot je namreč ugotovilo že sodišče prve stopnje je obdolženka ustanovitev družbe, ki dejansko ni poslovala, sklenitev neresnične pogodbe o zaposlitvi in lažno izjavo o poslovanju, prikazovala z namenom pridobitve dovoljenja za delo za določen čas, in dovoljenja za prebivanje. To pa pomeni, da je obdolženkina družba bila ustanovljena za druge namene, to je pridobitev osebnih koristi obdolženke in ne zaradi gospodarskega poslovanja, kar nenazadnje je tudi cilj takih družb. Ker je prikazovanje navedenih lažnih okoliščin delavce pristojnih organov tudi spravilo v zmoto torej, da je obdolženka dejansko direktorica pravne osebe B. d.o.o., ki opravlja gospodarsko dejavnost in izkazuje pozitiven poslovni izid in so ji zato na navedeni podlagi izdali tudi obe dovoljenji, so s tem v njenem ravnanju tudi po oceni pritožbenega sodišča izpolnjeni vsi zakonski znaki dveh kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1.