Pravila poslovanja KDD

233. Pravila poslovanja KDD

Na podlagi prvega odstavka 429. člena Zakona u trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07 (100/07 – popr.), 69/08, 40/09, 17/10 Odl. US: U-I-196/09-15, Up-947/09-9 (21/10 – popr.), 88/10, 108/10 – UPB3, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J, 63/13 – ZS-K) sta uprava in nadzorni svet KDD - Centralne klirinško depotne družbe, d.d., Ljubljana, dne 14. 12. 2016 in 23. 1. 2017 sprejela

P R A V I L A
poslovanja KDD

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Predmet pravil

(1)

Ta pravila podrobneje urejajo način vodenja centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev v skladu z Zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1), Zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), Zakonom o prevzemih (ZPre-1) in drugimi zakoni.

(2)

Centralni register velja za poravnalni sistem po prvem odstavku 20. člena ZTFI. Za člane poravnalnega sistema v smislu prvega odstavka 20. člena ZTFI veljajo sistemski člani KDD.

(3)

Ta pravila se v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu uporabljajo v pravnih razmerij med KDD in uporabniki njenih storitev.

2. člen

Pomen uporabljenih okrajšav

Okrajšave, uporabljene v teh pravilih, imajo sledeči pomen:

1.

KDD je KDD – Centralna klirinško depotna družba delniška družba, ki je vključena v T2S,

2.

agencija je Agencija za trg vrednostnih papirjev,

3.

borza je Ljubljanska borza vrednostnih papirjev d.d., Ljubljana,

4.

vrednostni papirji so nematerializirani vrednostni papirji,

5.

centralni register je centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD,

6.

informacijski sistem je informacijski sistem centralnega registra,

7.

T2S (TARGET2-Securities) je enotna tehnična platforma v lasti centralnih bank Evrosistema, namenjena poravnavi poslov z vrednostnimi papirji,

8.

delovni dan je delovni dan v skladu z veljavnimi predpisi Republike Slovenije,

9.

CASG/CAJWG so mednarodni standardi za korporacijska dejanja, ki jih uporablja T2S in ki so bili sprejeti s strani Corporate Actions Sub-Group oziroma Corporate Actions Joint Working Group.

3. člen

Navodila, splošni pogoji in tarifa

(1)

Navodila KDD natančneje določajo pogoje opravljanja storitev KDD glede vodenja centralnega registra oziroma pravice in obveznosti KDD in uporabnikov njenih storitev s tem v zvezi.

(2)

Splošni pogoji KDD natančneje določajo pogoje opravljanja drugih storitev KDD poleg vodenja centralnega registra oziroma pravice in obveznosti KDD in uporabnikov njenih storitev s tem v zvezi.

(3)

Tarifa KDD določa višino nadomestil, do katerih je upravičena KDD za opravljanje svojih storitev, ter zavezance in roke za plačilo teh nadomestil. Če ni izrecno določeno drugače, KDD storitve ni dolžna opraviti, dokler nadomestilo zanjo ni plačano.

(4)

Navodila KDD, splošni pogoji KDD in tarifa KDD se v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu uporabljajo v pravnih razmerij med KDD in uporabniki njenih storitev. V primeru neskladja med določili teh pravil in določili navodil KDD, splošnih pogojev KDD ali tarife KDD, veljajo določbe teh pravil.

4. člen

Fiduciarni račun KDD za vrednostne papirje in fiduciarni denarni računi

(1)

Fiduciarni račun KDD za vrednostne papirje je račun vrednostnih papirjev, katerega imetnica je KDD, v dobro oziroma v breme katerega se opravljajo prenosi vrednostnih papirjev, ki jih sprejema oziroma opravlja KDD za račun drugih pri opravljanju svojih storitev. Vrednostni papirji, preneseni v dobro fiduciarnega računa KDD za vrednostne papirje, se v razmerju do upnikov KDD štejejo za vrednostne papirje oseb, za račun katerih jih je KDD prejela.

(2)

Fiduciarni denarni račun je bančni denarni račun KDD, na katerega upniki KDD ne morejo posegati. V razmerju do upnikov KDD se dobroimetje na fiduciarnem denarnem računu šteje za dobroimetje oseb, za račun katerih je KDD prejela vplačila v dobro tega računa.

(3)

DCA KDD je namenski fiduciarni denarni račun KDD (Dedicated Cash Account) v sistemu TARGET2-Slovenija.

(4)

KDD ima lahko več fiduciarnih računov za vrednostne papirje oziroma fiduciarnih denarnih računov.

2. ČLANI KDD

2.1. Skupne določbe

5. člen

Člani KDD

(1)

Člani KDD so člani-izdajatelji in sistemski člani. Obliki članstva se medsebojno ne izključujeta.

(2)

Član-izdajatelj je oseba, ki je izdala vrednostne papirje, vpisane v centralni register.

(3)

Sistemski član je oseba, ki ji KDD omogoča posredovanje nalogov oziroma delov nalogov in drugih sporočil v centralni register.

(4)

Sistemski član je pod pogoji teh pravil lahko udeležen tudi pri poravnavi borznih poslov.

(5)

Sistemski član mora naloge, dele nalogov ali druga sporočila za obdelavo v informacijskem sistemu posredovati v mejah svoje pravne in poslovne sposobnosti ter po elektronski poti in na standardiziran način, določen v navodilih.

(6)

Določba petega odstavka se smiselno uporablja tudi za člane-izdajatelje.

(7)

Posamezni sistemski član lahko z dovoljenjem KDD in v mejah tehničnih možnosti informacijskega sistema nastopa kot nosilec pravic in obveznosti ne le zase, temveč tudi za račun drugega sistemskega člana. Če sistemski član, ki nastopa za drugega sistemskega člana, to počne v svojem imenu, potem je tak član v neposrednem razmerju s KDD glede zadevnih pravic in obveznosti (komisionar). Če sistemski član, ki nastopa za drugega sistemskega člana, to počne v imenu tega drugega sistemskega člana, potem tak član glede zadevnih pravic in obveznosti ni v neposrednem razmerju s KDD (izpolnitveni pomočnik/agent). Pri tem velja, da se lahko centralna banka druge države članice oziroma Evropska centralna banka strinjata z izvrševanjem pravic in izpolnjevanjem obveznosti v celoti s strani Banke Slovenije.

(8)

Če želi sistemski član ali njegova stranka uporabljati neposredno povezavo s T2S (kot DCP – Directly Connected Party), mora sistemski član to sporočiti KDD vsaj 12 mesecev pred začetkom tovrstne uporabe.

6. člen

Splošni pogoji za člana

(1)

Član-izdajatelj lahko postane vsaka oseba.

(2)

Sistemski član mora izpolnjevati pogoje, določene v matičnih predpisih, ter pogoje, določene v teh pravilih in navodilih. Če je sistemski član oseba, ustanovljena po slovenskem pravu, kot matični predpisi veljajo predvsem Zakon o trgu finančnih instrumentov, Zakon o bančništvu, Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter njim podrejeni predpisi.

(3)

Sistemski član mora:

1.

imeti položaj plačnika davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, oziroma zagotoviti, da zanj kot komisionar v tem pogledu nastopa drug sistemski član KDD, ki ima položaj plačnika davka, ter

2.

si zagotoviti uporabo namenskega denarnega računa (DCA – Dedicated Cash Account) v sistemu TARGET2-Slovenija, pri čemer mora biti to ločen DCA v primeru, če želi biti sistemski član udeležen tudi pri poravnavi borznih poslov.

V primeru iz sedmega odstavka 5. člena mora pogoj iz 1. točke izpolnjevati član, ki je v neposrednem razmerju s KDD glede izplačil iz vrednostnih papirjev.

(4)

KDD ne preverja izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka tega člena v primeru sistemskega članstva Banke Slovenije, centralne banke druge države članice in Evropske centralne banke.

7. člen

Pridobitev položaja člana

(1)

Položaj člana se pridobi s sklenitvijo članske pogodbe s KDD.

(2)

Brez poseganja v določbo četrtega odstavka 6. člena teh pravil KDD pogodbo o sistemskem članstvu z osebo iz drugega odstavka 6. člena teh pravil sklene po tem, ko ji oseba izkaže, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Izpolnjevanje pogojev, določenih v matičnih predpisih, se pri tem izkazuje z dovoljenjem pristojnega organa za opravljanje ustrezne vrste storitev ter potrdilom tega pristojnega organa, da zoper osebo ne poteka postopek, ki bi onemogočal sistemsko članstvo, in ne obstajajo drugi utemeljeni zadržki, ki bi onemogočali sistemsko članstvo.

(3)

O novem sistemskem članu mora KDD obvestiti borzo, agencijo, Banko Slovenije ter druge sistemske člane.

(4)

KDD mora agencijo obvestiti tudi o novem članu- izdajatelju.

8. člen

Prenehanje položaja člana

(1)

Položaj člana-izdajatelja preneha z izbrisom vseh vrednostnih papirjev, glede katerih ima položaj izdajatelja, iz centralnega registra.

(2)

Položaj sistemskega člana preneha z izstopom ali izključitvijo.

(3)

O izstopu ali izključitvi člana iz drugega odstavka tega člena mora KDD obvestiti borzo, agencijo, Banko Slovenije ter druge sistemske člane.

(4)

KDD mora agencijo obvestiti tudi o prenehanju položaja člana-izdajatelja.

2.2. Člani-izdajatelji

9. člen

Pogodba o članstvu izdatelja

(1)

S pogodbo o članstvu izdajatelja se KDD zaveže, da bo določeno vrsto oziroma določene vrste vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je član, vpisala v evidenco izdanih vrednostnih papirjev iz 42. člena ZNVP-1 ter v centralnem registru omogočala vpise glede teh vrednostnih papirjev, član-izdajatelj pa se zaveže izpolnjevati obveznosti, določene z vsakokrat veljavnimi pravili, navodili in tarifo. Če pride do spremembe člana-izdajatelja dolžniških vrednostnih papirjev zaradi univerzalnega pravnega nasledstva kot posledice materialnega statusnega preoblikovanja, KDD opravi ustrezne spremembe v evidenci izdanih vrednostnih papirjev iz 42. člena ZNVP-1.

(2)

Poleg storitev iz prvega odstavka tega člena KDD članu-izdajatelju imenskih vrednostnih papirjev omogoča dostop do delniške knjige oziroma do knjige imetnikov drugih imenskih vrednostnih papirjev.

(3)

Poleg storitev iz prvega odstavka tega člena KDD za člana-izdajatelja prinosniških vrednostnih papirjev izdaja potrdila imetnikom teh vrednostnih papirjev po 43. členu ZNVP-1, kadar je to potrebno za izvrševanje njihovih pravic.

(4)

Evidenca izdanih vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena ter delniška knjiga oziroma knjiga imetnikov drugih imenskih vrednostnih papirjev iz drugega odstavka tega člena sta javni, z izjemo enoličnih identifikacij fizičnih oseb. KDD zagotavlja vpogled in izpis podatkov iz naštetih evidenc v dveh delovnih dneh od prejema zahteve oziroma v dveh delovnih dneh od plačila nadomestila, če je s tarifo to predvideno. Informacije o evidenci izdanih vrednostnih papirjev (enolične identifikacije in oznake vrst vrednostnih papirjev, vpisanih v evidenco, ter člani, ki so njihovi izdajatelji) KDD objavi na spletnih straneh.

2.3. Sistemski člani

10. člen

Pogodba o sistemskem članstvu

S pogodbo o sistemskem članstvu se KDD zaveže, da bo sistemskemu članu omogočala uporabo informacijskega sistema za namen posredovanja nalogov, delov nalogov in drugih sporočil v centralni register pod pogoji in na način, določen z vsakokrat veljavnimi pravili in navodili, sistemski član pa se zaveže izpolnjevati obveznosti, določene z vsakokrat veljavnimi pravili, navodili in tarifo.

11. člen

Vloge sistemskega člana

(1)

Sistemski član iz drugega odstavka 6. člena lahko naloge, dele nalogov in druga sporočila za obdelavo v centralnem registru posreduje v vlogah imetnikovega, zastavnega ali izvršilnega člana. Sistemski član ravna v vlogi imetnikovega člana, ko naloge, dele nalogov ali druga sporočila posreduje za račun imetnika (v nadaljevanju: imetnikov član), v vlogi zastavnega člana, ko jih posreduje za račun zastavnega upnika (v nadaljevanju: zastavni član), ter v vlogi izvršilnega člana, ko jih posreduje po pooblastilu sodišča (v nadaljevanju: izvršilni član). Sistemski član mora skrbeti, da ima za vsak posredovani nalog, del naloga in drugo sporočilo za obdelavo v centralnem registru ustrezno pravno podlago.

(2)

Sistemski član, ki želi biti udeležen pri poravnavi borznih poslov, mora ob izpolnjenosti siceršnjih zahtev predhodno opraviti zahtevano plačilo v jamstveni sklad. Sistemski član, ki želi prenehati z udeležbo pri poravnavi borznih poslov, lahko to stori z dvomesečnim odpovednim rokom, ki začne teči prvi dan naslednjega meseca po mesecu, v katerem KDD prejme njegovo pisno izjavo s tem v zvezi.

12. člen

Nadzor nad sistemskimi člani

(1)

KDD opravlja nadzor nad sistemskimi člani z namenom ustreznega upravljanja s tveganji.

(2)

V okviru opravljanja nadzora med drugim:

1.

KDD spremlja, ali sistemski član pravočasno izpolnjuje svoje obveznosti do KDD oziroma drugih sistemskih članov, ki temeljijo na članstvu,

2.

ima KDD vpogled v namenske denarne račune članov (DCA) v sistemu TARGET2-Slovenija,

3.

lahko KDD sistemskega člana pozove, naj ji predloži ustrezne dokaze o svoji plačilni sposobnosti ali ji poda poročilo o svojem poslovanju.

13. člen

Začasni izklop iz informacijskega sistema

(1)

Če je sistemskemu članu agencija, Banka Slovenije oziroma pristojni organ države članice EU ali tuje države tega člana izrekel začasni ukrep, zaradi katerega ne sme delno ali v celoti uporabljati informacijskega sistema za namen posredovanja nalogov oziroma delov nalogov in drugih sporočil v centralni register ali za udeležbo pri poravnavi borznih poslov, ga mora KDD po prejemu obvestila o izrečenem ukrepu v ustreznem obsegu in v okviru tehničnih možnosti izklopiti iz informacijskega sistema.

(2)

Če sistemski član zamudi s plačilom obveznosti, temelječe na članstvu, če krši obveznosti glede pogojev, ki jih mora zagotavljati po vsakokrat veljavnih pravilih oziroma navodilih, ali če ne predloži ustreznih dokazov o svoji plačilni sposobnosti, ga KDD lahko delno ali v celoti izklopi iz informacijskega sistema.

(3)

Sistemskega člana, ki do dospelosti na svojem DCA ne zagotovi denarnih sredstev za izpolnitev svoje neto denarne obveznosti, ne alocira borznega posla ali ne opravi plačila v jamstveni sklad, lahko KDD začasno izklopi iz infomacijskega sistema glede poravnave borznih poslov. Sistemskega člana, ki ne zagotovi zadostne količine ustreznih vrednostnih papirjev na računih prodajalcev, lahko KDD začasno izklopi iz informacijskega sistema glede poravnave borznih poslov šele po predhodnem posvetovaju s članom, na katerega se začasni izklop nanaša, ter šele s pričetkom naslednjega dne po dnevu dospelosti takšne obveznosti. Pri odločanju o začasnem izklopu KDD poleg same kršitve obveznosti sistemskega člana upošteva tudi vidik ustreznega upravljanja s tveganji.

(4)

V obdobju začasnega izklopa obveznosti sistemskega člana ne prenehajo. KDD člana ponovno vklopi, ko prenehajo razlogi, ki so narekovali začasni izklop.

(5)

O začasnem izklopu oziroma o ponovnem vklopu po tem členu ter o razlogih ukrepa mora KDD obvestiti borzo, agencijo, Banko Slovenije in druge sistemske člane.

14. člen

Izstop sistemskega člana

Sistemski član lahko izstopi iz sistemskega članstva z izjavo o izstopu, ki začne učinkovati prvi dan naslednjega meseca po mesecu, v katerem sistemski član preneha ravnati v vlogah imetnikovega, zastavnega ali izvršilnega člana. Če je sistemski član udeležen pri poravnavi borznih poslov, ta rok ne more biti krajši od dveh mesecev.

15. člen

Izključitev sistemskega člana

(1)

KDD mora izključiti sistemskega člana, če mu je odvzeto dovoljenje, na podlagi katerega je pridobil položaj sistemskega člana, ali če pristojni organ, pristojen za nadzor nad sistemskim članom, KDD obvesti, da zoper sistemskega člana poteka postopek, ki onemogoča sistemsko članstvo, oziroma da obstajajo drugi zadržki, ki onemogočajo sistemsko članstvo.

(2)

KDD lahko izključi sistemskega člana:

1.

če član zamudi s plačilom, temelječim na članstvu, in če plačila ne opravi niti v osmih dneh po prejemu opomina,

2.

če član na svojem DCA pravočasno ne zagotovi denarnih sredstev za izpolnitev svoje neto denarne obveznosti,

3.

če je član v obdobju šestih mesecev več kot dvakrat zamudil s plačilom, temelječim na članstvu, oziroma z zagotovitvijo denarnih sredstev za izpolnitev svoje neto denarne obveznosti,

4.

če član ne zagotavlja pogojev, ki jih mora po teh pravilih oziroma navodilih zagotoviti, ter te kršitve ne odpravi v osmih dneh po prejemu opomina,

5.

če član v obdobju šestih mesecev več kot dvakrat krši obveznosti iz 3. točke tega odstavka,

6.

če ne izpolnjuje pogojev glede plačilne sposobnosti,

7.

če nastopi drug razlog za izključitev, določen v teh pravilih.

(3)

Če je sistemski član izključen, mu mora KDD omogočiti uporabo informacijskega sistema v obsegu, potrebnem za prenehanje ravnanja v vlogah imetnikovega, zastavnega ali izvršilnega člana.

(4)

Obveznosti izključenega sistemskega člana, določene z vsakokrat veljavnimi pravili, navodili in tarifo, nastajajo vse do konca meseca, v katerem sistemski član preneha ravnati v vlogah imetnikovega, zastavnega ali izvršilnega člana.

3. STRUKTURA CENTRALNEGA REGISTRA

16. člen

Vodenje centralnega registra

Vodenje centralnega registra pomeni celoto opravljanja vpisov in vzdrževanja drugih podatkov v centralnem registru v skladu z zakonom, pravili in navodili.

17. člen

Račun vrednostnih papirjev

(1)

Centralni register sestavljajo računi vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: računi).

(2)

Račun je način evidentiranja vrednostnih papirjev, katerih imetnik je ista oseba.

(3)

Ista oseba ima lahko več računov.

18. člen

Pomožni račun

(1)

Pomožni računje način evidentiranja števila vrednostnih papirjev za določen namen.

(2)

Pomožni račun nima imetnika.

19. člen

Podračun

Podračun je način evidentiranja bremen na vrednostnih papirjih, vpisanih v dobro istega računa.

20. člen

Označitev vrednostnih papirjev

(1)

Za označitev posamezne vrste (genusa) medsebojno zamenljivih vrednostnih papirjev se uporablja enolična identifikacija, določena na podlagi ustreznega mednarodnega standarda. Poleg enolične identifikacije lahko dodeli KDD posamezni vrsti medsebojno zamenljivih vrednostnih papirjev tudi enolični skrajšani naziv v skladu z ustreznim mednarodnim standardom ter enolično skrajšano oznako.

(2)

Enolično identifikacijo, enolično skrajšano oznako in enolični skrajšani naziv vrednostnih papirjev KDD določi ob prvi izdaji vrednostnih papirjev. Enolična identifikacija in enolična skrajšana oznaka iste vrste vrednostnih papirjev se ne spreminjata.

(3)

Enolično identifikacijo, enolični skrajšani naziv in enolično skrajšano oznako KDD na zahtevo upravičene osebe dodeli tudi drugim finančnim instrumentom, ki niso izdani kot vrednostni papirji v centralnem registru.

21. člen

Vodenje računa in vzdrževanje stanj vrednostnih papirjev

(1)

Vodenje računapomeni:

1.

vodenje statičnih podatkov pri računu ter

2.

tehnično možnost sistemskega člana posredovati naloge, dele nalogov in druga sporočila imetnika tega računa ter tehnično možnost KDD obdelovati naloge, dele nalogov in druga sporočila glede tega računa.

(2)

Vzdrževanje stanj vrednostnih papirjev pomeni evidentiranje stanj vrednostnih papirjev glede na vsakokrat opravljene vpise iz 15. člena ZNVP-1 (izdaje, izbrisi, zamenjave in prenosi vrednostnih papirjev ter vpisi, spremembe ali izbrisi bremen).

(3)

Statični podatki pri računu so podatki, ki se ob vpisih iz 15. člena ZNVP-1 ne spreminjajo, kot so podatki o imetniku računa, podatki o zastavnem upniku, podatki o vrsti računa in o sistemskem članu, ki vodi račun.

22. člen

Vrste računov v centralnem registru

(1)

Računi so sledečih vrst:

1.

računi strank,

2.

hišni računi,

3.

začasni računi, nastali s preoblikovanjem ukinjenih registrskih računov,

4.

račun za opustitev (drugi odstavek 63. člena teh pravil),

5.

račun za sodni depozit (tretji odstavek 64. člena teh pravil).

(2)

Račun stranke je račun, ki ga vodi izbrani sistemski član.

(3)

Hišni račun je račun, ki ga vodi sistemski član in v dobro katerega so vpisani vrednostni papirji, katerih imetnik je ta sistemski član za svoj lastni račun.

(4)

Začasni račun je prehodni račun, ki ga ne vodi noben sistemski član in v breme katerega je po zakonu potrebno prenesti vse vrednostne papirje.

(5)

Posebne oblike računa stranke so:

1.

račun za gospodarjenje, ki ga vodi imetnikov član za tiste vrednostne papirje, v zvezi s katerimi član za imetnika računa opravlja tudi storitve gospodarjenja,

2.

skrbniški račun, ki ga vodi imetnikov član, ki je z imetnikom v skrbniškem razmerju,

3.

fiduciarni račun, ki ga vodi imetnikov član za imetnika, kateri ima vrednostne papirje, vpisane v dobro tega računa, za račun drugih oseb,

4.

zastavni račun, ki ga vodi zastavni član za tiste vrednostne papirje, ki jih je isti imetnik zastavil istemu zastavnemu upniku,

5.

račun za prevzem (drugi odstavek 48. člena teh pravil).

(6)

Račun za opustitev in račun za sodni depozit vodi KDD.

23. člen

Tehnični poravnalni računi v T2S

(1)

Vsak račun stranke in vsak hišni račun je preslikan na natanko en tehnični poravnalni račun v T2S.

(2)

Če imetnik ne zahteva, da bi bil njegov račun preslikan na tehnični poravnalni račun v T2S, na katerega ni preslikan noben drug račun stranke ali hišni račun (način preslikave 1:1), ga KDD preslika na tehnični poravnalni račun, ki pripada sistemskemu članu, ki vodi račun imetnika (način preslikave N:1).

(3)

Vsi začasni računi so preslikani na en tehnični poravnalni račun v T2S (način preslikave N:1). Račun za opustitev in računi za sodni depozit so prav tako preslikani na en tehnični poravnalni račun v T2S.

(4)

Stanja na računih v centralnem registru se morajo ujemati s stanji na tehničnih poravnalnih računih v T2S.

24. člen

Vrste pomožnih računov v centralnem registru

(1)

Pomožni računi so sledečih vrst:

1.

skupni račun,

2.

prehodni račun,

3.

kontrolni račun in

4.

zbirni račun.

(2)

Skupni računse uporablja za evidentiranje števila vrednostih papirjev, ki so bili predmet borznega posla, sklenjenega pri trgovanju za skupni račun.

(3)

Prehodni račun se uporablja za evidentiranje števila vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje, izbrisa ali zamenjave.

(4)

Kontrolni račun se uporablja za nasprotno (negativno) evidentiranje števila vrednostnih papirjev, ki so predmet izdaje.

(5)

Posebna oblika skupnega računa, ki se uporablja v zvezi z borznimi posli, sklenjenimi pri trgovanju istega borznega člana za skupni račun imetnikov skrbniških računov, glede katerih ima položaj skrbnika isti sistemski član, je skupni skrbniški račun.

(6)

Zbirni račun se uprablja za evidentiranje računov v centralnem registru, ki imajo način preslikave N:1 in ki so preslikani na isti tehnični poravnalni račun v T2S.

25. člen

Podatki o imetniku računa

(1)

O imetniku računa se vodijo sledeči podatki:

1.

enolična identifikacija imetnika, pri čemer lahko ima posamezen imetnik v centralnem registru samo eno enolično identifikacijo,

2.

če je imetnik fizična oseba: ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča,

3.

če je imetnik pravna oseba: firma oziroma ime ter poslovni naslov,

4.

če je imetnik skupek premoženja, ki ima omejeno pravno sposobnost: ime oziroma oznaka skupka premoženja ter podatki iz 1. do 3. točke tega odstavka o upravljalcu oziroma krovnem skladu oziroma pravnem zastopniku skupka premoženja.

5.

davčna številka.

(2)

Enolična identifikacija imetnika je:

1.

če je imetnik vpisan v centralni register prebivalstva: EMŠO,

2.

če je imetnik vpisan v poslovni register: matična številka,

3.

če imetnik ni vpisan niti v register prebivalstva niti v poslovni register: KID.

(3)

KID je enolična identifikacijska številka, ki jo imetniku na zahtevo člana, ki želi zanj odpreti ali voditi račun, dodeli KDD.

(4)

O imetniku računa se lahko vodijo tudi sledeči podatki:

1.

naslov za pošiljanje pošte, če je ta drugačen od naslova stalnega prebivališča oziroma poslovnega naslova,

2.

mednarodna enolična identifikacija pravnega subjekta (Legal Entity Identifier – LEI),

3.

drugi podatki v skladu z navodili.

(5)

Prvi vpis podatkov o imetniku računa se opravi ob odprtju računa.

(6)

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge upravičence.

(7)

Mednarodno enolično identifikacijo pravnega subjekta (LEI) lahko KDD dodeli in vzdržuje tudi na podlagi zahteve osebe, ki ni imetnik računa.

26. člen

Spremembe podatkov o imetniku računa

(1)

KDD avtomatično spremeni podatke o imetniku računa na podlagi sporočil pristojnih organov v skladu s četrtim odstavkom 14. člena ZNVP-1.

(2)

Ostale podatke KDD spremeni na podlagi zahteve imetnika oziroma člana, ki za imetnika vodi račun.

(3)

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge upravičence.

27. člen

Posebna pravila za fiduciarne račune

(1)

Ne glede na 1. točko prvega odstavka 25. člena teh pravil se imetnik fiduciarnega računa vpiše v centralni register s KID, ki se mu dodeli za namen imetništva fiduciarnega računa.

(2)

Poleg imena in priimka oziroma firme imetnika fiduciarnega računa se vodi tudi dodatek »fiduciarni račun«.

4. KORPORACIJSKA DEJANJA

4.1. Splošne določbe

28. člen

Obveznost izvedbe preko KDD oziroma obveščanja KDD

(1)

Korporacijska dejanja so dejanja člana-izdajatelja nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki jih je po zakonu in teh pravilih potrebno opraviti preko KDD ali o katerih mora član- izdajatelj obvestiti KDD.

(2)

Kadar je vlagatelj zahteve za korporacijsko dejanje tretja oseba in ne član-izdajatelj, se določbe teh pravil, ki urejajo obveznosti člana-izdajatelja glede korporacijskih dejanj, smiselno uporabljajo za tretjo osebo.

(3)

Vsak prenos vrednostnih papirjev, ki je predviden v okviru korporacijskega dejanja, se opravi tedaj:

1.

kadar je najprej opravljen prenos vrednostnih papirjev med tehničnimi poravnalnimi računi v T2S; prenos vrednostnih papirjev med tehničnimi poravnalnimi računi T2S ni pogoj za prenos vrednostnih papirjev v okviru korporacijskega dejanja, če slednji ne zahteva spremembe stanja vrednostnih papirjev na tehničnih poravnalnih računih v T2S in torej v posledici njegove izvršitve ne bo prišlo do različnih stanj vrednostnih papirjev na računih v centralnem registru in na tehničnih poravnalnih računih v T2S ter

2.

če naj se prenos opravi proti plačilu določenega denarnega zneska: kadar se hkrati s prenosom vrednostnih papirjev prenese tudi ustrezen denarni znesek med DCA sistemskih članov oziroma KDD.

(4)

KDD ne odgovarja za točnost podatkov, pridobljenih iz evidenc, ki jih vodi KDD, v času izvedbe korporacijskega dejanja, in sicer v zvezi z vrednostnimi papirji, glede katerih teče korporacijsko dejanje, razen če je te podatke posredovala oseba, odgovorna za izvedbo korporacijskega dejanja, ravno v zvezi s samo izvedbo korporacijskega dejanja.

29. člen

Odločilni dnevi za izvedbo korporacijskih dejanj

(1)

Odločilni dnevi za izvedbo posameznih vrst korporacijskih dejanj so:

1.

dan, ki je odločilen za določitev oseb, udeleženih v posameznem korporacijskem dejanju (presečni dan),

2.

dan najave korporacijskega dejanja sistemskim članom KDD (dan najave),

3.

zadnji dan trgovanja na borzi z vrednostnim papirjem, udeleženim v korporacijskem dejanju (zadnji dan trgovanja),

4.

dan, ki je odločilen za ločitev posameznega upravičenja iz vrednostnega papirja od tega vrednostnega papirja; za posle glede vrednostnih papirjev, udeleženih v korporacijskem dejanju, sklenjene na ta dan ali pozneje, se domneva, da so sklenjeni brez zadevnega upravičenja iz vrednostnih papirjev, ki so predmet korporacijskega dejanja (dan brez upravičenja),

5.

prvi in zadnji dan sporočitve izbire, dan zagotovljenega kupčevega vpliva na izbiro v okviru korporacijskega dejanja ter rok sporočitve kupčeve izbire prodajalcu,

6.

dan izvedbe korporacijskega dejanja (dan izvedbe).

(2)

Stanje vpisov na presečni dan je stanje vpisov ob zaprtju informacijskega sistema na ta dan.

(3)

Poleg morebitnih zakonskih omejitev in omejitev v skladu s podzakonskimi predpisi mora član-izdajatelj oziroma drug vlagatelj zahteve pri določanju odločilnih dni za izvedbo posameznih vrst korporacijskih dejanj upoštevati sledeče omejitve:

1.

dan najave mora biti vsaj štiri delovne dni pred presečnim dnem,

2.

zadnji dan trgovanja je dva delovna dneva pred presečnim dnem,

3.

dan brez upravičenja je en delovni dan pred presečnim dnem,

4.

dan izvedbe je po možnosti en delovni dan po presečnem dnevu,

5.

prvi dan sporočitve izbire je vsaj deset delovnih dni pred zadnjim dnem sporočitve izbire,

6.

zadnji dan sporočitve izbire je po možnosti en delovni dan pred dnem objave izida in dnem izvedbe,

7.

dan zagotovljene udeležbe kupca pri izbiri je vsaj tri delovne dni pred zadnjim dnem sporočitve izbire,

8.

rok sporočitve kupčeve izbire je dva delovna dneva po dnevu zagotovljene udeležbe kupca pri izbiri.

(4)

Kadar želi član-izdajatelj izvesti korporacijsko dejanje preko KDD, pa pri tem ne gre za korporacijsko dejanje iz prvega odstavka 37. člena ZNVP-1, član-izdajatelj ni vezan z določili teh pravil o odločilnih dneh za izvedbo korporacijskih dejanj.

4.2. Skupščina imetnikov

30. člen

Skupščina imetnikov

Član-izdajatelj mora na način, določen v navodilih, nemudoma obveščati KDD o nameravanem sklicu skupščine imetnikov vrednostnih papirjev, razširitvi dnevnega reda skupščine ter sklepih, sprejetih na skupščini.

4.3. Izdaja vrednostnih papirjev

31. člen

Izdaja vrednostnih papirjev

(1)

Izdaja vrednostnih papirjev je korporacijsko dejanje, pri katerem udeležene osebe prejmejo vrednostne papirje, ne da bi jim bili kakšni obstoječi vrednostni papirji izbrisani.

(2)

Vrednostni papirji so izdani, ko so preneseni v breme prehodnega računa in v dobro računa imetnika.

(3)

Določbe teh pravil in navodil glede izdaje vrednostnih papirjev se smiselno uporabljajo tudi v primeru, ko član-izdajatelj že obstoječim imetnikom določene vrste vrednostnega papirja v zvezi z imetništvom tega vrednostnega papirja izroča že izdane vrednostne papirje, ne da bi bili imetnikom kakšni obstoječi vrednostni papirji izbrisani.

32. člen

Način izdaje vrednostnih papirjev

(1)

Vrednostni papirji se lahko izdajo bodisi že obstoječim imetnikom določene vrste vrednostnega papirja v zvezi z imetništvom tega vrednostnega papirja bodisi posamično določenim osebam ne glede na njihovo obstoječe imetništvo vrednostnih papirjev.

(2)

Če se vrednostni papirji izdajo glede na že obstoječe imetništvo, se izdajo hkratno. Če se vrednostni papirji izdajo ne glede na že obstoječe imetništvo, se lahko izdajo bodisi hkratno bodisi zaporedno.

(3)

Hkratno se vrednostni papirji izdajo prek prehodnega računa, ki ga vodi KDD, zaporedno pa prek prehodnega računa, ki ga vodi bodisi KDD bodisi sistemski član.

(4)

Ob prvi izdaji določene vrste vrednostnih papirjev jih KDD vpiše v evidenco izdanih vrednostnih papirjev (42. člen ZNVP-1).

33. člen

Hkratna izdaja