TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1163/2000 z dne 6. 3. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. N 35/99 z dne 14. 7. 2000 se ne sprejme.

Ustavno sodišče pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic lahko presoja le tiste navedbe, ki se nanašajo na akte, ki so predmet ustavne pritožbe. Očitek pritožnikov, da se sodišči v obravnavani zadevi nista izrekli o njunih navedbah je očitno neutemeljen, ker se sodišče do tistih navedb, ki za odločitev o zadevi niso relevantne, (ter do tistih, ki so očitno neutemeljene) ni dolžno opredeljevati. Zato tudi navedbe pritožnikov, ki so se nanašale na nepravilnosti v razlastitvenem postopku, za odločanje o razveljavitvi razlastitvene odločbe, ker naj bi razlastitveni upravičenec v določenem roku ne začel z gradnjo, niso bile relevantne. Zgolj nezadovoljstvo z odločitvijo in dejstvo, da pritožnika z vloženimi pravnimi sredstvi nista uspela pa za ugotovitev, da so bile kršene človekove pravice, ne zadostuje.