TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni, tako da se:

- v prvem odstavku I. točke izreka ugotovi trajanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki do 9. 11. 2012, zahtevek za ugotovitev delovnega razmerja tudi od 11. 11. 2013 do 15. 10. 2014 pa se zavrne,

- v drugem odstavku I. točke izreka se toženi stranki naloži, da tožnici za čas od 8. 7. 2011 do 9. 11. 2012 prizna delovno dobo, jo prijavi za vpis v matično evidenco ZPIZ in ji za navedeno obdobje obračuna bruto plačo oziroma razliko v plači, in sicer za julij 2011 1.966,46 EUR bruto, za čas od avgusta 2011 do vključno oktobra 2012 vsak mesec po 2.429,24 EUR bruto, za november 2012 pa 1.908,87 EUR bruto, od teh zneskov odvede pripadajoče davke in prispevke, tožnici pa izplača neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 19. v mesecu za plačilo oziroma razliko v plači prejšnjega meseca. Zahtevek tožnice za priznanje delovne dobe, prijavo za vpis v matično evidenco in obračun ter plačilo plač od 10. 11. 2012 dalje se zavrne.

Sicer se revizija zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Če je delodajalec pravna oseba, po prvem odstavku 18. člena ZDR nastopa v njegovem imenu njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Glede na to opredelitev je pomembno, kdaj je oseba, ki nastopa v imenu delodajalca, ugotovila razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali je prav ta oseba podala odpoved v zakonskem roku (drugi odstavek 110. člena ZDR).

Po datumu zaposlitve delavca pri novem delodajalcu za polni delovni čas sodišče temu delavcu ne more priznati delovnega razmerja še pri prejšnjem delodajalcu. Delavcu v tem obdobju tudi ne more priznati razlike plače pri bivšem in sedanjem (oziroma v času odločanja že bivšem) delodajalcu, saj ob nepriznanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu, bivšemu delavcu ni mogoče priznati tudi plače kot pravice v povezavi z obstojem delovnega razmerja (kvečjemu odškodnino), kar je sodišče druge stopnje spregledalo.