2095. Navodilo za izvajanje Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic
Na podlagi tretjega odstavka 29. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) in sedmega odstavka 13. člena Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 50/15) izdaja guverner Banke Slovenije
N A V O D I L O
za izvajanje Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic
(1)
To navodilo določa način izračunavanja in poročanja količnikov likvidnosti za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije, tokov likvidnosti ter razmerja med krediti in vlogami nebančnega sektorja v skladu s Sklepom o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 50/15; v nadaljevanju: sklep).
(2)
Banka, hranilnica, podružnica banke države članice in podružnica banke tretje države (v nadaljevanju: banka) poročilo iz točke (1) tega navodila predloži na obrazcu, ki je predpisan s sklepom:
(a) KL-1: Poročilo o količnikih likvidnosti banke,
(b) TL: Poročilo o tokovih likvidnosti in
(c) GLTDF: Poročilo o razmerju med krediti in vlogami nebančnega sektorja.
II. NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE POROČILA O KOLIČNIKIH LIKVIDNOSTI BANKE NA OBRAZCU KL-1
(3)
Banka razvrsti posamezne postavke finančnih sredstev (v nadaljevanju: naložbe) in virov sredstev (v nadaljevanju: obveznosti), ločeno v domači in tuji valuti, glede na preostalo zapadlost v tri razrede in sicer: od 0 do 30 dni, od 0 do 180 dni in od 181 dni in več.
(4)
Pomembnejše spremembe naložb oziroma obveznosti, ki vplivajo na likvidnost banke in ki jih ni mogoče vključiti v posamezne kategorije naložb oziroma obveznosti, banka vključi v vrstico A090 – Ostale aktivne postavke oziroma v vrstico L070 – Ostale pasivne postavke.
(5)
V poročilo se vključujejo vse naložbe in obveznosti, neodvisno od tega, ali gre za zakonsko ali pogodbeno obveznost, ter ali je sklenjeni posel že vključen v knjigovodskih izkazih ali ne. Pri naložbah ali obveznostih, ki dospevajo v rednih časovnih razmikih, je preostala zapadlost posameznega dela naložbe ali obveznosti enaka obdobju med datumom, za katerega se izračunava količnik likvidnosti, in datumom zapadlosti posameznega dela. Pri obveznostih na odpoklic in naložbah z možnostjo odpoklica ali predčasnega odpoklica je preostala zapadlost enaka najkrajšemu možnemu odpoklicnemu roku.
(6)
Kriterija preostale zapadlosti banka ne upošteva pri naložbah iz prvega odstavka 5. člena sklepa, ki jih vključuje v oba razreda. Med naložbe iz prvega odstavka 5. člena sklepa se ne vključujejo domači lastniški vrednostni papirji (delnice) in kapitalski deleži v podjetjih v Republiki Sloveniji. V primeru terminskih poslov prodaje oziroma nakupa teh naložb se v poročilo uvrstijo denarni tokovi iz teh poslov.
(7)
Naložbe, zastavljene v skladu finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema pri Banki Slovenije (v nadaljevanju sklad), so vključene v ustrezne kategorije naložb, kar pomeni, da banka le-teh ne zmanjšuje za naložbe, zastavljene v skladu (npr. v vrstico A070 Vrednostni papirji RS se vnese njihova celotna vrednost). Višino sklada banka le informativno prikaže, in sicer v vrstici A110. Vrednost sklada v vrstici A110 se prikaže na naslednji način:
-
prvi razred vključuje vrednost sklada, zmanjšanega za del sklada, uporabljenega za zavarovanje obveznosti, ki imajo preostalo zapadlost nad 30 dni,
-
drugi razred vključuje vrednost sklada, zmanjšanega za del sklada, uporabljenega za zavarovanje obveznosti, ki imajo preostalo zapadlost nad 180 dni,
-
tretji razred vključuje del sklada, uporabljen za zavarovanje obveznosti, ki imajo preostalo zapadlost nad 180 dni.
(8)
Banka poroča pogodbeno najete kreditne linije v vrstici A102 ter nečrpani del najetih kreditov v vrstici A103 v celotni višini, brez upoštevanja uteži iz druge alineje točke (d) prvega odstavka 4. člena sklepa.
(9)
Banka poroča postavke vpoglednih vlog gospodarstva v vrstici L041 in gospodinjstev v vrstici L042 v celotni višini, brez upoštevanja uteži iz točk (b) in (c) prvega odstavka 6. člena sklepa.
(10)
Če banka uporablja notranjo metodologijo za izračun deleža stabilnih vpoglednih vlog za vse ali samo za del vpoglednih vlog gospodarstva in/ali gospodinjstev, mora Banki Slovenije pet delovnih dni pred začetkom uporabe oziroma poročanja pisno posredovati ocenjene uteži za stabilne vpogledne vloge gospodarstva in/ali gospodinjstev v prvem in v drugem razredu, na podlagi katerih banka izračunava količnika likvidnosti.
(11)
Za zunajbilančne postavke v delu obveznosti v vrsticah od L081 do L086 banka poroča tehtane zneske, z uporabo predpisanih uteži iz točke (d) prvega odstavka 6. člena sklepa.
(12)
Pri poročilih tekočega meseca banka za vse posle, tudi za vpogledne vloge, upošteva natečene obresti, katerih valuta plačila pade v prvi ali drugi razred. Ker se mesečna poročila o knjigovodskem stanju računov za zadnji dan preteklega meseca oddajo šesti delovni dan tekočega meseca oziroma deseti delovni dan po stanju na dan 31. december, banka najkasneje na šesti delovni dan oziroma deseti delovni dan tekočega meseca v poročilu o količnikih likvidnosti upošteva nov izračun razmejitev natečenih obresti za pretekli mesec. Banka v znesek natečenih obresti vključuje tudi obračunane neplačane obresti pod pogojem, da obresti izvirajo iz finančnih sredstev iz točke (b) prvega odstavka 4. člena sklepa.
(13)
Za izračun količnikov likvidnosti banka naložbe in obveznosti v tuji valuti preračuna v domačo valuto po tečaju, ki ga objavlja Banka Slovenije, inki velja na dan za katerega se poroča.
(14)
Količnik likvidnosti prvega in drugega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb v posameznem razredu v domači in tuji valuti, brez upoštevanja vrstice A110, in seštevkom vseh obveznosti za isti razred v domači in tuji valuti. V primeru, da banka uporabi vsaj del naložb v skladu, se količnik likvidnosti za posamezni razred izračuna na naslednji način:
(a) količnik likvidnosti prvega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb (brez vrstice A110), zmanjšanih za del sklada, uporabljenega za obveznosti s preostalo zapadlostjo nad 30 dni, ter seštevkom vseh obveznosti. Uporabljeni del sklad za obveznosti s preostalo zapadlostjo nad 30 dni se izračuna na naslednji način:
vrstica A110 v drugem razredu + vrstica A110 v tretjem razredu – vrstica A110 v prvem razredu.
(b) količnik likvidnosti drugega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb v drugem razredu (brez vrstice A110), zmanjšanim za del sklada, uporabljenega za obveznosti s preostalo zapadlostjo nad 180 dni, ter seštevkom vseh obveznosti. Uporabljeni del sklada za obveznosti s preostalo zapadlostjo nad 180 dni je enak vrstici A110 v tretjem razredu.
(15)
Banka mora hraniti zadnjih deset izdelanih dnevnih poročil o doseganju količnikov likvidnosti ter dokumentacijo, na podlagi katere je navedena poročila pripravila. Banka mora najmanj za obdobje enega leta hraniti obrazložitve tistih postavk poročila, ki so pomembno vplivale na količnike likvidnosti.
(16)
Ne glede na točko (14)(a) tega navodila se količnik likvidnosti prvega razreda izračunava kot razmerje med seštevkom vseh naložb, brez upoštevanja vrstice A110, in seštevkom vseh obveznosti.
III. NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE POROČILA O TOKOVIH LIKVIDNOSTI NA OBRAZCU TL
(17)
Banka v skladu s tretjim odstavkom 10. člena sklepa vnese podatke o:
-
načrtovanih in dejansko realiziranih odlivih in prilivih za predhodni delovni dan (t-1);
-
pričakovanih odlivih in prilivih po posameznih dnevih, in sicer za tekoči delovni dan (t) ter za naslednjih petnajst delovnih dni (t+1,…t+15);
-
pričakovanih odlivih in prilivih do konca tekočega meseca (m);
-
pričakovanih odlivih in prilivih od začetka do konca naslednjega meseca (m+1).
Sobota se ne šteje kot delovni dan.
(18)
V obrazec TL se vnesejo naslednji podatki:
Vrstica 1.1. – Črpanje kreditov (vsota vrstic 1.1.1. do 1.1.5.)
Vrstica 1.1.1. do 1.1.5.: banka vnese vse pričakovane odlive iz naslova črpanih kreditov po posameznih sektorjih, pri čemer sektor "druge finančne organizacije" ne vključuje bank in hranilnic. Odlivi zajemajo tudi predvidena črpanja iz naslova pogodbeno odobrenih kreditnih linij in okvirnih kreditov.
Vrstica 1.2. – Odlivi iz vrednostnih papirjev (vsota vrstic 1.2.1. in 1.2.2.)
Vrstica 1.2.1.: banka vnese pričakovane odlive iz naslova nakupa vrednostnih papirjev.
Vrstica 1.2.2.: banka vnese pričakovane odlive iz naslova plačila glavnice in drugih obveznosti na podlagi vrednostnih papirjev (navadne, podrejene, hipotekarne, komunalne obveznice, listinjeni vrednostni papirji ipd.), ki jih je izdala banka sama.
Vrstica 1.3. – Vloge (vsota vrstic 1.5.1. do 1.5.6.)
Vrstica 1.3.1. do 1.3.5.: banka vnese pričakovane odlive iz naslova vlog posameznih sektorjev, pri čemer sektor "druge finančne organizacije" ne vključuje bank in hranilnic. Pričakovani odlivi ne zajemajo pričakovanih odlivov iz naslova vpoglednih vlog.
Vrstica 1.3.6.: banka vnese pričakovane odlive iz naslova vpoglednih vlog, kot so opredeljeni v prvi alineji tretjega odstavka 10. člena sklepa, zbirno za vse sektorje iz vrstic 1.3.1. do 1.3.5.
Vrstica 1.4. – Instrumenti denarne politike Eurosistema (vsota vrstic 1.4.1. do 1.4.4.)
Vrstice 1.4.1 do 1.4.4.: banka vnese pričakovane odlive iz naslova instrumentov denarne politike, in sicer banka ločeno prikaže pričakovane odlive iz operacij glavnega refinanciranja (OGR), operacij dolgoročnejšega refinanciranja (ODR), operacij finega uravnavanja (OFU) in morebitnih drugih instrumentov denarne politike.
Vrstica 1.5. – Medbančni trg, krediti bank (vsota vrstic 1.5.1. in 1.5.2.)