Nalaganje dokumenta...
Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 43-2040/2011, stran 5660 DATUM OBJAVE: 3.6.2011
RS 43-2040/2011
2040. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN)
o razglasitvi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN)
Razglašam Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 24. maja 2011.
Št. 003-02-5/2011-25
Ljubljana, dne 1. junija 2011
dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O PRAVNEM VARSTVU V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA (ZPVPJN)
O PRAVNEM VARSTVU V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA (ZPVPJN)
Prvo poglavje
PREDMET UREJANJA ZAKONA IN TEMELJNA NAČELA
1. člen
(predmet zakona)
(1)
S tem zakonom se:
-
ureja pravno varstvo ponudnikov, naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: pravno varstvo);
-
določajo organi, ki so pristojni za varstvo pravic po tem zakonu.
(2)
Ta zakon določa tudi pravno varstvo po sklenitvi pogodbe ali okvirnega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: pogodba).
(3)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašajo:
-
Direktiva Sveta št. 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L 395 z dne 30. 12. 1989, str. 33), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/665/EGS),
-
Direktiva Sveta št. 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L 76 z dne 23. 3. 1992, str. 14), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 92/13/EGS) in
-
Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216 z dne 20. 8. 2009, str. 76; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/81/ES).
(4)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo pomen, opredeljen v zakonu, ki ureja javno naročanje.
(5)
Za delovni dan po tem zakonu šteje vsak dan od ponedeljka do petka, razen dni, ki so v skladu z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji, opredeljeni kot dela prosti dnevi.
2. člen
(postopki pravnega varstva)
Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja je zagotovljeno v:
-
predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom,
-
revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), in
-
sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodišče).
3. člen
(stranke postopka)
(1)
Stranka predrevizijskega postopka je lahko gospodarski subjekt, kot ga določa zakon, ki ureja javno naročanje, ki vloži zahtevek za revizijo, ali zagovornik javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zagovornik javnega interesa).
(2)
Stranka revizijskega postopka in sodnega postopka je lahko:
-
gospodarski subjekt, kot ga določa zakon, ki ureja javno naročanje, ki vloži zahtevek za revizijo, ali zagovornik javnega interesa ali
-
naročnik ali drug subjekt, ki po zakonu, ki ureja javno naročanje, izvaja ali bi moral izvajati postopek javnega naročanja.
(3)
Predrevizijskega, revizijskega in sodnega postopka se ima pravico udeleževati tudi ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). V tem primeru ima izbrani ponudnik enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače.
4. člen
(izjeme in obseg pravnega varstva)
(1)
Za javna naročila, za katera se zakon, ki ureja javno naročanje, ne uporablja ali se uporablja le v zvezi z vodenjem evidence in sporočanjem statističnih podatkov, pravno varstvo po tem zakonu ni zagotovljeno, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon ne določa drugače.
(2)
Za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev B (v nadaljnjem besedilu: storitve iz Seznama storitev B), je pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje.
(3)
Če naročnik za oddajo javnega naročila izvede strožji postopek, kot ga zahteva zakon, ki ureja javno naročanje, se v postopku pravnega varstva v celoti upoštevajo določbe strožjega postopka, ki je bil izveden za oddajo javnega naročila.
5. člen
(dopustnost pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil)
(1)
Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, ali ta zakon ne določa drugače.
(2)
Kadar naročnik sklene pogodbo brez izvedbe postopka javnega naročanja, čeprav bi ga po zakonu, ki ureja javno naročanje, moral izvesti, je pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku.
(3)
Kadar se posamezno naročilo oddaja na podlagi okvirnega sporazuma, ki se sklene z večjim številom ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, ali v dinamičnem nabavnem sistemu in je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, je pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku. V drugih primerih posameznih naročil, ki se oddajajo na podlagi okvirnega sporazuma, je pravno varstvo zagotovljeno v sodnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.
(4)
Kadar naročnik po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila, se pravica do povračila škode lahko uveljavlja v sodnem postopku.
6. člen
(pravno varstvo javnega interesa)
(1)
Pravno varstvo javnega interesa lahko uveljavljajo zagovorniki javnega interesa iz drugega odstavka tega člena pod pogoji, določenimi v tem členu.
(2)
Zagovorniki javnega interesa, ki lahko uveljavljajo pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila, so:
-
ministrstvo, pristojno za finance,
-
Računsko sodišče Republike Slovenije,
-
organ, pristojen za varstvo konkurence, in
-
organ, pristojen za preprečevanje korupcije.
(3)
Zahteva za pravno varstvo javnega interesa v predrevizijskem postopku se lahko vloži v katerikoli fazi postopka oddaje javnega naročila, vendar najpozneje do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila. Po končanem predrevizijskem postopku lahko organ iz prejšnjega odstavka uveljavlja pravno varstvo v revizijskem postopku.
(4)
Zahteva za pravno varstvo javnega interesa v sodnem postopku se lahko vloži v skladu z 42. členom tega zakona.
7. člen
(temeljna načela)
Pravno varstvo v postopkih javnega naročanja temelji na načelih zakonitosti, hitrosti in učinkovitosti, dostopnosti, javnosti in kontradiktornosti.
8. člen
(načelo zakonitosti)
V postopku pravnega varstva morajo sodelujoči ves čas postopka ravnati skladno s predpisi, ki veljajo v času, ko se začne postopek oddaje javnega naročila. Šteje se, da se postopek oddaje javnega naročila začne s sprejemom sklepa o začetku postopka. Če naročnik ne sprejme sklepa o začetku postopka, se šteje, da se je postopek oddaje javnega naročila začel z izdajo povabila k oddaji ponudb, v primeru postopka javnega naročanja, v katerem se obvestilo o naročilu objavi na portalu javnih naročil, pa s posredovanjem tega obvestila v objavo.
9. člen
(načelo hitrosti in učinkovitosti)
Državna revizijska komisija, naročnik, vlagatelj, zagovornik javnega interesa, izbrani ponudnik in drugi udeleženci v postopku pravnega varstva si morajo prizadevati, da se ta postopek vodi hitro, vendar tako, da se pravilno ugotovi dejansko stanje ter izda zakonita odločitev.
10. člen
(načelo dostopnosti)
Vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev naročila, mora biti pod enakimi pogoji dostopno pravno varstvo, s katerim se varujejo interesi, zagotovljeni s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in drugimi predpisi, ter s katerim se mora krepiti zaupanje javnosti v delo države in njenih organov.
11. člen
(načelo kontradiktornosti)
V predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku je treba pod pogoji iz tega zakona naročniku, vlagatelju in/ali zagovorniku javnega interesa ter izbranemu ponudniku zagotoviti možnost, da se izrečejo o navedbah nasprotne stranke.
12. člen
(načelo javnosti)
Odločitve in dokumentacija v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku, razen osebnih podatkov, delov, ki so tajni v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, in delov, ki so označeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, so po sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, pritožbi ali tožbi za ugotovitev ničnosti pogodbe javne.
13. člen
(smiselna in subsidiarna uporaba pravdnega in upravnega postopka)
(1)
V predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek.
(2)
V sodnem postopku se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek.
(3)
V predrevizijskem postopku se glede vročanja odločitve naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in odločitve naročnika iz prvega odstavka 28. člena tega zakona uporablja zakon, ki ureja upravni postopek. Druga pisanja naročnika se vročajo po pošti priporočeno s povratnico ali z elektronskimi sredstvi, če vlagatelj razpolaga z informacijskim sistemom za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. V tem primeru mora biti zahtevek za revizijo podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
Drugo poglavje
SKUPNE DOLOČBE V PREDREVIZIJSKEM IN REVIZIJSKEM POSTOPKU
14. člen
(aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku)
(1)
Aktivna legitimacija se prizna:
-
vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda,
-
zagovorniku javnega interesa.
(2)
Šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, če rok za oddajo ponudb še ni potekel, pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja. V primeru postopka s pogajanji po predhodni objavi ali brez predhodne objave, ki ga naročnik upoštevaje določbe zakona, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi prejšnjega neuspešno izvedenega postopka, se interes za dodelitev javnega naročila prizna tudi tistemu ponudniku, ki je v prejšnjem neuspešnem postopku pravočasno oddal ponudbo in ni bil povabljen k oddaji ponudbe, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti.
(3)
Kadar je bila v postopku oddaje javnega naročila predložena skupna ponudba, lahko zahtevek za revizijo vloži katerakoli od oseb, ki so oddale skupno ponudbo. Oseba, ki je skupaj z drugimi osebami oddala skupno ponudbo, ima položaj vlagatelja zahtevka za revizijo, če je sama ali skupaj z drugimi osebami, s katerimi je oddala skupno ponudbo, vložila zahtevek za revizijo.
15. člen
(obvezne sestavine zahtevka za revizijo)
(1)
Zahtevek za revizijo mora vsebovati:
1.
ime in naslov vlagatelja zahtevka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) ter kontaktno osebo,
2.
ime naročnika,
3.
oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,
4.
predmet javnega naročila,
5.
očitane kršitve,
6.
dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo,
7.
pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem,
8.
navedbo, ali gre v konkretnem postopku javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada.
(2)
Vlagatelj mora zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena tega zakona.
16. člen
(omejitev zahtevkov za revizijo zaradi iste kršitve)
(1)
Če je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, vlagatelj v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem postopku oddaje javnega naročila ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev.
(2)
V predrevizijskem in revizijskem postopku se ne presojajo dejanja, ki se nanašajo na isti ali ponovljeni postopek oddaje javnega naročila in o katerih sta naročnik ali Državna revizijska komisija že pravnomočno odločila, da ne gre za kršitev.
17. člen
(posledice vloženega zahtevka za revizijo)
(1)
Ne glede na vloženi zahtevek za revizijo lahko naročnik nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če:
-
zaradi vloženega zahtevka za revizijo naročnik ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi v obdobju, ko poteka postopek pravnega varstva iz tretjega ali četrtega poglavja tega zakona, pod pogojem, da se naročilo odda le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka javnega naročanja in so izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja javno naročanje, ali
-
zaradi vloženega zahtevka za revizijo naročnik ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi v obdobju, ko poteka postopek pravnega varstva iz tretjega ali četrtega poglavja tega zakona, pod pogojem, da Državna revizijska komisija izda sklep iz četrte alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona, ali
-
se zahtevek za revizijo vloži v postopku oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.
(2)
Naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo s sklepom odloči, da se izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije. V tem primeru mora o tem najpozneje v treh delovnih dneh od te odločitve obvestiti vse ponudnike, ki so v postopku javnega naročanja oddali ponudbo.
18. člen
(umik zahtevka za revizijo)
(1)
Vlagatelj lahko kadar koli med predrevizijskim in revizijskim postopkom pisno umakne svoj zahtevek za revizijo.
(2)
Naročnik v treh delovnih dneh od prejema pisnega umika zahtevka za revizijo (v nadaljnjem besedilu: umik zahtevka) izda sklep o ustavitvi predrevizijskega postopka, če še ni sprejel odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena ali iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Če je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo, mora umik zahtevka v treh delovnih dneh od prejema odstopiti v obravnavo Državni revizijski komisiji. Če je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo ali mu ugodil, se umik zahtevka šteje za brezpredmeten.
(3)
Državna revizijska komisija v treh delovnih dneh od prejema umika zahtevka izda sklep o ustavitvi revizijskega postopka, če še ni sprejela odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 31. člena ali prvega odstavka 39. člena tega zakona. Če je Državna revizijska komisija že odločila o zahtevku za revizijo, se umik zahtevka šteje za brezpredmeten.
(4)
Naročnik posreduje sklep o ustavitvi predrevizijskega postopka vlagatelju, izbranemu ponudniku in ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo. Državna revizijska komisija posreduje sklep o ustavitvi revizijskega postopka naročniku, vlagatelju, izbranemu ponudniku in ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo.
(5)
Sklep naročnika o ustavitvi predrevizijskega postopka in sklep Državne revizijske komisije o ustavitvi revizijskega postopka sta pravnomočna.
19. člen
(zadržanje postopka javnega naročanja)
(1)
Vlagatelj lahko ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila lahko naročniku kadar koli posreduje tudi ministrstvo, pristojno za finance.
(2)
Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka:
-
zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, o čemer sprejme sklep in nemudoma obvesti vse ponudnike, ki so v postopku oddaje javnega naročila oddali ponudbo, če je predlog iz prvega odstavka tega člena vložilo ministrstvo, pristojno za finance, pa tudi njega, ali
-
predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila.
(3)
Državna revizijska komisija mora o predlogu iz prvega odstavka tega člena odločiti v petih delovnih dneh od prejema predloga.
(4)
Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka tega člena ali na lastno pobudo sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.
(5)
S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Kadar poda predlog iz prvega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za finance, Državna revizijska komisija ne glede na to, ali je bil v postopku oddaje javnega naročila vložen zahtevek za revizijo ali ne, zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, dokler se ministrstvo, pristojno za finance, ne seznani z dejanskim stanjem v skladu s 57. členom tega zakona.
(6)
Če Državna revizijska komisija sprejme sklep o zadržanju postopku javnega naročanja, mora naročnik v treh delovnih dneh od prejema odločitve Državne revizijske komisije o tem obvestiti vse ponudnike, udeležene v postopku oddaje javnega naročila, če je predlog iz prvega odstavka tega člena vložilo ministrstvo, pristojno za finance, pa tudi njega.
20. člen
(predlog naročnika za sklenitev pogodbe ali ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja)
(1)
Naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli:
-
sklenitev pogodbe ali
-
ustavitev postopka javnega naročanja ali
-
zavrnitev vseh ponudb ali
-
začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.
(2)
Naročnik posreduje predlog iz prejšnjega odstavka hkrati tudi vlagatelju, ki lahko posreduje v treh delovnih dneh od prejema tega predloga Državni revizijski komisiji o njem svoje mnenje.
(3)
Državna revizijska komisija mora o predlogu iz prvega odstavka tega člena odločiti v petih delovnih dneh od poteka roka, v katerem lahko naročnik poda svoje mnenje o predlogu iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Državna revizijska komisija predlogu naročnika iz prvega odstavka tega člena ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. Prevladujoči interesi, povezani z obrambo in varnostjo, so tisti, ki so povezani z izvedbo obrambnega ali varnostnega programa, katerega del je javno naročilo. Državna revizijska komisije predlog iz četrte alineje prvega odstavka tega člena zavrne, če izvedba naročila ni nujna ali se razlogi za nujnost lahko pripišejo naročnikovemu ravnanju in bi jih bilo mogoče predvideti.
(5)
Kadar Državna revizijska komisija predlogu iz prvega odstavka tega člena, razen predlogu iz druge alineje prvega odstavka tega člena, ugodi, mora naročnik v treh delovnih dneh od prejema odločitve Državne revizijske komisije o tem obvestiti vse ponudnike, ki so v postopku javnega naročanja oddali ponudbo.
21. člen
(zloraba pravice do pravnega varstva)
(1)
Naročnik in Državna revizijska komisija si morata prizadevati, da se predrevizijski in revizijski postopek izvede brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter da se onemogoči vsaka zloraba pravic, ki jih imajo osebe iz 3. člena tega zakona v postopku.
(2)
Če osebe iz 3. člena tega zakona, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim Državna revizijska komisija izreče denarno kazen do 1.300 eurov.
22. člen
(pravni pouk)
Naročnik in Državna revizijska komisija morata vlagatelja in izbranega ponudnika v pozivih za dopolnitev zahtevka za revizijo, pozivih za izjasnitev in odločitvah, ki jih sprejmeta v predrevzijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, opozoriti na možna pravna sredstva, roke in način njihovega uveljavljanja.
23. člen
(vračilo dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku)
Državna revizijska komisija mora najpozneje v treh delovnih dneh od sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ali pritožbi naročniku vrniti zahtevek za revizijo, vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku. Dokumentacija mora biti odstopljena v izvirniku, popolna, kronološko urejena in opremljena s popisom dokumentov v zadevi.
Tretje poglavje
PREDREVIZIJSKI POSTOPEK
24. člen
(vložitev zahtevka za revizijo)
(1)
Zahtevek za revizijo se vloži pisno neposredno pri naročniku, po pošti priporočeno ali priporočano s povratnico ali z elektronskimi sredstvi. Zahtevek za revizijo se lahko vloži z elektronskimi sredstvi, če naročnik razpolaga z informacijskim sistemom za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. V tem primeru mora biti zahtevek za revizijo podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
(2)
Vlagatelj mora kopijo zahtevka za revizijo hkrati posredovati ministrstvu, pristojnemu za finance.
(3)
O vloženem zahtevku za revizijo mora naročnik v treh delovnih dneh od prejema tega zahtevka obvestiti ponudnike, ki so v postopku oddaje javnega naročila oddali ponudbo.
25. člen
(roki za vložitev zahtevka za revizijo)
(1)
Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, se, razen v primeru iz četrtega odstavka tega člena, vloži v osmih delovnih dneh od dneva:
-
objave obvestila o javnem naročilu ali
-
obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu, ali
-
prejema povabila k oddaji ponudb.
(2)
Zahtevka za revizijo iz prejšnjega odstavka ni mogoče vložiti po roku za prejem ponudb, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti in storitev iz Seznama storitev B, ko se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, lahko vloži najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb.
(3)
Kadar naročnik določi rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni, se ne glede na vrsto postopka oddaje javnega naročila, glede rokov za vložitev zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, uporablja prejšnji odstavek.
(4)
Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom.
(5)
Po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve.
(6)
Če se v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, je rok za vložitev zahtevka za revizijo pet delovnih dni od prejema te odločitve.
(7)
Ponudnik, ki v postopku s pogajanji brez predhodne objave ali postopku s pogajanji po predhodni objavi, ki ga naročnik, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in v katerem ne objavi obvestila o naročilu, ni povabljen k sodelovanju v tem postopku, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti, lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo k oddaji ponudbe, razpisno dokumentacijo ali odločitev o oddaji javnega naročila, vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost. Če to obvestilo ni bilo objavljeno, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o oddaji naročila. Če naročnik ni objavil obvestila, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost, pa tudi ne obvestila o oddaji naročila, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo najpozneje v šestih mesecih od začetka izvajanja pogodbe.
(8)
Če naročnik ni objavil obvestila o naročilu, pa bi ga v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral, lahko ponudnik zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo k oddaji ponudbe, razpisno dokumentacijo ali odločitev o oddaji javnega naročila, vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o oddaji naročila. Če to obvestilo ni bilo objavljeno, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo v šestih mesecih od začetka izvajanja pogodbe.
(9)
Ne glede na določbe prvega do osmega odstavka tega člena lahko zagovornik javnega interesa zahtevek za revizijo vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.
26. člen
(predhodni preizkus zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku)
(1)
Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali:
-
je bil vložen pravočasno;
-
vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona;
-
ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona.
(2)
Če zahtevek za revizijo izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, ga naročnik sprejme v obravnavo. Naročnik sprejme zahtevek za revizijo v obravnavo tudi, če ne vsebuje obveznih sestavin iz 3., 4. ali 8. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona, pod pogojem, da so te obvezne sestavine razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila.
(3)
Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno ali ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena tega zakona ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena tega zakona ali da ni bila plačna ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.
(4)
Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena tega zakona in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora naročnik jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga naročnik sprejme v obravnavo.
(5)
Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj vloži pritožbo v skladu s šestim poglavjem tega zakona. Če vlagatelj ne vloži pritožbe zoper zavrženje zahtevka za revizijo, mora naročnik v treh delovnih dneh od poteka roka za vložitev pritožbe ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo, posredovati obvestilo o zavrženju zahtevka za revizijo.
(6)
Sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo postane pravnomočen z dnem, ko zoper njega ni več mogoče vložiti pritožbe ali voditi postopka po vloženi pritožbi.
27. člen
(izjasnitev izbranega ponudnika)
(1)
Kadar se zahtevek za revizijo vloži zoper odločitev o oddaji javnega naročila, mora naročnik kopijo zahtevka najpozneje v treh delovnih dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku.
(2)
Izbrani ponudnik se lahko v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo naročniku izjasni o navedbah vlagatelja.
28. člen
(odločanje naročnika o zahtevku za revizijo in roki za sprejem odločitve)
(1)
Naročnik:
-
zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila;
-
zahtevku za revizijo ugodi in delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali odpravi kršitev.
(2)
Pri odločanju mora naročnik opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb v zahtevku za revizijo, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral, in upoštevati navedbe vlagatelja, zagovornika javnega interesa in izbranega ponudnika in se do njih opredeliti ter utemeljiti svoja stališča.
(3)
Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, mora naročnik odločitev iz prvega odstavka tega člena sprejeti in jo posredovati vlagatelju v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo. Če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, mora naročnik odločitev iz prvega odstavka tega člena sprejeti v osmih delovnih dneh od poteka roka za izjasnitev izbranega ponudnika. Svojo odločitev o zahtevku za revizijo mora posredovati tudi izbranemu ponudniku, če je zahtevku za revizijo ugodil, pa tudi ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo.
(4)
Če vlagatelj v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prvega odstavka tega člena ali odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: molk naročnika), lahko začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem primeru mora najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka ter kopijo tega predloga posredovati tudi Državni revizijski komisiji in ministrstvu, pristojnemu za finance. Vlagatelj se mora v predlogu sklicevati na molk naročnika v predrevizijskem postopku.
(5)
Šteje se, da je predrevizijski postopek končan, ko naročnik sprejme odločitev iz prvega odstavka tega člena, drugega odstavka 18. člena, tretjega ali četrtega odstavka 26. člena tega zakona. V primeru molka naročnika se šteje, da je predrevizijski postopek končan, ko poteče rok iz drugega stavka prejšnjega odstavka.
(6)
Odločitev naročnika iz druge alineje prvega odstavka tega člena je pravnomočna.
29. člen
(nadaljevanje pravnega varstva po predrevizijskem postopku)
(1)
Kadar naročnik zahtevek za revizijo zavrne, mora najpozneje v treh delovnih dneh od sprejema odločitve iz prvega odstavka prejšnjega člena zahtevek za revizijo, vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji.
(2)
Kadar naročnik zahtevku za revizijo ugodi in le delno razveljavi postopek javnega naročanja, lahko vlagatelj v roku treh delovnih dni od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pri naročniku vloži predlog za začetek revizijskega postopka. Naročnik mora v roku iz prejšnjega odstavka vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati Državni revizijski komisiji.
(3)
Naročnik mora v roku iz prvega odstavka tega člena vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati Državni revizijski komisiji tudi, kadar v primeru svojega molka prejme predlog za začetek revizijskega postopka iz četrtega odstavka prejšnjega člena in vlagatelju še ni posredoval odločitve o zahtevku za revizijo.
(4)
Dokumentacija iz prvega in drugega odstavka tega člena mora biti odstopljena v izvirniku, popolna, kronološko urejena in opremljena s popisom dokumentov v zadevi, sicer Državna revizijska komisija v treh delovnih dneh od prejema dokumentacije od naročnika zahteva njeno dopolnitev. Naročnik mora dokumentacijo dopolniti v treh delovnih dneh od prejema poziva Državne revizijske komisije.