Odločba o ugotovitvi, da je 101. člen zakona o delovnih razmerjih v neskladju z ustavo

4870. Odločba o ugotovitvi, da je 101. člen zakona o delovnih razmerjih v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Terezije Gornjec iz Murske Sobote, na seji dne 25. novembra 1999

Člen 101 zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 29/92, 71/93, 19/94 in 38/94) je v neskladju z ustavo.

Državni zbor mora ugotovljeno neustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pobudnici je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do polne starostne pokojnine, soglasja za nadaljevanje delovnega razmerja pa od delodajalca ni dobila. Meni, da naj bi 101. člen zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR) v nasprotju s 14. členom ustave diskriminatorno loči delavce in delavke. Slednjim naj bi omejeval delo nad 35 let zavarovalne dobe in jih prepuščal dobri volji delodajalca. Neustavnost sporne določbe naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da je v predlogu novega zakona, ki bo urejal delovna razmerja taka določba opuščena.

Ustavno sodišče je pobudo sprejelo s sklepom št. U-I-49/98 z dne 8. 10. 1998. Z istim sklepom je zavrnilo predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe.

Državni zbor v odgovoru na pobudo navaja, da je bil razlog za določbi 101. člena ZDR v spremenjeni zakonodaji na področju pokojninskega zavarovanja: poleg izpolnjene polne pokojninske dobe se je začel uveljavljati tudi pogoj izpolnjevanja določene starosti. Izpodbijana zakonska določba načeloma določa prenehanje delovnega razmerja, ko delavec ali delavka izpolni pogoje za polno pokojninsko dobo. Vsak delavec ali delavka pa po določbi prvega odstavka 101. člena ZDR lahko nadaljuje z delovnim razmerjem, če s tem soglaša delodajalec, ob pogojih, določenih s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. V drugem odstavku 101. člena ZDR pa je določena izjema od tega pravila: soglasje delodajalca za nadaljevanje dela delavke do dopolnjenih 40 let zavarovalne dobe ni vezano na izpolnitev pogojev, vnaprej določenih v splošnih aktih. Državni zbor meni, da izpodbijana določba ni v nasprotju s 14. členom ustave, saj so vse delavke in delavci ob izpolnitvi pogojev za polno pokojnino v osnovi v enakem položaju glede prenehanja delovnega razmerja. Ugodnejša izjema za delavke naj bi bila posledica dosedanje ureditve in posebnega položaja delavk v pokojninskem zavarovanju, temeljila pa naj bi tudi na elementu pravne varnosti – pričakovanju delavk, da se njihov delovnopravni položaj ne bo bistveno poslabšal. Soglasje delodajalca za nadaljevanje delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za polno pokojnino pa je bilo v Sloveniji ves čas z zakonom določen pogoj.