TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

- v točki I./2. izreka tako, da se ugotovi, da sta deleža tožnika K.C. in toženke D. K. na celotnem skupnem premoženju pravdnih strank, kot je navedeno v točki I. tega zahtevka, enaka in znašata za vsakega 50/100 celote;

- v 5. alineji točke III./1. izreka tako, da se znesek vlaganj v višini 5.743,65 EUR nadomesti z zneskom vlaganj v višini 1.392,40 EUR;

- v prvem odstavku točke IV./1. izreka tako, da se znesek 14.256,35 EUR nadomesti z zneskom 18.607,60 EUR;

- v drugem odstavku točke IV./1. izreka tako, da se ugotovi, da sta deleža tožnika K. C. in toženke D. K. na skupnem premoženju pravdnih strank enaka in znašata za vsakega 50/100 celote;

- in tako, da se točka IV./3. izreka izbriše.

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se izpodbijana sodba v še izpodbijanem, a nespremenjenem, delu, izpodbijani sklep pa v izpodbijani točki 2. izreka, potrdita.

III. Tožeča stranka C. K.in tožena stranka D. K. sami trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so predmet skupnega premoženja, katerega obseg v pravdi ugotavlja sodišče, zaloge, ne pa njihova vrednost, ki se v pravdi ne ugotavlja, ter da bi zato ugoditev takšnemu zahtevku toženke, enako pa velja tudi za ugoditev njenemu zahtevku za izplačilo deleža na tem premoženju v denarju, pomenilo zgolj delno delitev skupnega premoženja, ki pa ni sprejemljiva.

Pri ugotavljanju večjega prispevka tožnika k nastanku skupnega premoženja ni mogoče upoštevati ureditve stanovanja na podstrešju v domači stanovanjski hiši, saj v obdobju, v katerem se je dogradila mansarda, pravdni stranki nista bili v dejanski življenjski in ekonomski skupnosti, kar pomeni, da takrat skupno premoženje še ni nastajalo in se zatrjevani višji delež na tem delu premoženja, tudi če bi bil ugotovljen, ne more odražati v ustrezno višjem deležu na celotnem premoženju.

Čeprav sta zakonca na ta račun, ker sta imela rešeno stanovanjsko vprašanje, lahko privarčevala več in hitreje in sta zato lahko ustvarila več skupnega premoženja, kot bi ga sicer, pa se zatrjevani manjši stanovanjski stroški ne morejo odražati v večjem deležu tožnika na skupnem premoženju.

Ne more biti tožnikov delež večji na račun njegovih trditev, da se je vsem, ki so pomagali pri gradnji delavnice, oddolžil s protiuslugami, kar za toženko naj ne bi veljalo, saj je še vedno šlo za pomoč obema.