TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišča prve in druge stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sklepanje o tem, kateri dokazi naj se izvedejo in kateri ne, je sicer res pridržano sodišču, vendar pa ne gre za njegovo prosto presojo. Ta presoja je namreč omejena z ustavnim načelom, ki vsakomur omogoča enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem, ki odloča o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih (22. člen Ustave RS). Odraz tega ustavnega načela na procesnem področju je načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP), kršitev tega načela pa pomeni absolutno bistveno postopkovno kršitev (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

Dokazni predlog tožnika se je nanašal na glavni dokaz. Predlog za izvedbo glavnega dokaza (ki ni neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, nepopoln in nesubstanciran) sodišče lahko zavrne, če je ta dokaz že uspel ali če izvedba dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev. V obravnavanem primeru glavni dokaz še ni uspel, zato sodišče prve stopnje nadaljnjih po tožniku predlaganih dokazov (trditveno in dokazno breme za oporočiteljevo nerazsodnost je bilo na njem) ne bi smelo zavrniti, še posebej pa ne na podlagi vnaprejšnje ocene, da bi bili zavrnjeni dokazi neuspešni. Iz njegovih razlogov pa izhaja prav to: ker je bila izpoved oporočiteljeve lečeče zdravnice prepričljiva, ni bilo nobene potrebe več, da bi sodišče podaljševalo postopek tako, da bi postavilo izvedenca, ki bi zbiral in ocenjeval podatke o zdravstvenem stanju oporočitelja v juniju 2000.