Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in...

4355. Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov

Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo je na podlagi 49. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 134/03 – UPB1 in 63/04) in 46. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63/04) 10. 9. 2004 sprejel

M E R I L A
za akreditacijo visokošolskih zavodov
in študijskih programov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta akt vsebuje merila in določa postopke za akreditacijo in ponovno akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, za priznavanje znanja in sposobnosti, pridobljenih pred vpisom v program, za oblikovanje mnenj k merilom visokošolskih zavodov za izvolitev v naziv in za oblikovanje soglasja k izvolitvi v naziv.

Pri akreditiranju visokošolskih zavodov in študijskih programov Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: Svet) upošteva še:

-

merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS in opredelitev minimalnega deleža izbirnosti v študijskih programih,

-

merila za prehode med študijskimi programi,

-

merila za ocenjevanje pedagoških študijskih programov, njihovem obsegu in strukturi.

2. člen

(naloge Sveta)

Ta akt Svet uporablja pri izvajanju svojih, z zakonom o visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: ZViS) opredeljenih nalog, zlasti pa pri:

-

oblikovanju strokovnega mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev oziroma preoblikovanje visokošolskega zavoda – akreditaciji visokošolskega zavoda (ZViS, 14., 16. in 49. člen),

-

preverjanju izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti, za katere je bil visokošolski zavod ustanovljen – ponovni akreditaciji visokošolskega zavoda (ZViS, 14., 16. in 49. člen),

-

oblikovanju soglasja k študijskim programom – akreditaciji študijskih programov (ZViS, 32. in 49. člen),

-

podaljšanju soglasja k študijskim programom – ponovni akreditaciji študijskih programov (ZViS, 16., 32. in 49. člen)

-

oblikovanju soglasja k znanstvenoraziskovalnim in umetniškim programom (ZViS, 42. člen),

-

oblikovanju mnenja k merilom visokošolskih zavodov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, visokošolskih sodelavcev in znanstvenih delavcev (ZViS, 49. člen),

-

oblikovanju soglasja k izvolitvi visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v naziv na samostojnih visokošolskih zavodih (ZViS, 49. člen).

II. MERILA

3. člen

(merila za akreditacijo visokošolskega zavoda)

Pri oblikovanju strokovnih mnenj o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev oziroma preoblikovanje visokošolskega zavoda se poleg zakonskih določil in nacionalnega programa visokega šolstva Republike Slovenije upoštevajo naslednja merila:

1.

Študijska področja. Ustreznost opredelitve študijskih področij po Iscedovi klasifikaciji in znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških disciplin po Frascatijevi klasifikaciji (celovitost, integriranost, interdisciplinarnost, raziskovalna oziroma strokovna utemeljenost, opredelitev notranje organiziranosti, povezanost z okoljem, mednarodna primerljivost ipd.), za katere se visokošolski zavod ustanavlja, ter ustreznost osnutkov predvidenih študijskih in raziskovalnih programov, tudi ob upoštevanju 6., 7. in 8. člena tega akta. Posebej je treba navesti stopnje študijskih programov (za prvo stopnjo tudi univerzitetni ali visokošolski strokovni program), ki jih bo visokošolski zavod izvajal.

Če gre za ustanavljanje univerze, se ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov vseh treh stopenj na najmanj treh zaokroženih znanstvenih, umetniških oziroma strokovnih področjih ali disciplinah, pogoji za izvajanje dejavnosti na drugih zavodih – članicah univerze ter pogoji za izvajanje podpornih in razvojnih dejavnosti. Za fakulteto ali umetniško akademijo – članico univerze morajo biti izpolnjeni pogoji za znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih ali umetniških disciplin. Za visoko strokovno šolo – članico univerze morajo biti izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov najmanj za prvo stopnjo, in sicer s področja ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih strok, za izvajanje magistrskih študijskih programov pa tudi pogoji za opravljanje znanstveno-raziskovalnega oziroma umetniškega dela.

Če gre za ustanavljanje samostojnega visokošolskega zavoda – fakultete ali umetniške akademije, se ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov najmanj za dve stopnji in za znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih ali umetniških disciplin.

Če gre za ustanavljanje samostojnega visokošolskega zavoda – visoke strokovne šole, se ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov najmanj za prvo stopnjo, in sicer s področja ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih strok. Za izvajanje magistrskih študijskih programov morajo biti izpolnjeni tudi pogoji za opravljanje znanstveno-raziskovalnega oziroma umetniškega dela.

2.

Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci – ustreznost in struktura. Ustreznost visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev – nosilcev študijskih, znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških programov (v nadaljnjem besedilu: nosilci) visokošolskega zavoda se dokazuje:

-

z veljavno izvolitvijo v naziv. Nazivi nosilcev morajo ustrezati določilom zakona (ZViS, 52. do 64. člen) in statuta visokošolskega zavoda ter morajo biti pridobljeni po merilih za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda, h katerim je Svet na podlagi 49. člena ZViS dal pozitivno mnenje. Za predvidene nosilce, ki izvolitve še nimajo, ker predlagatelj še nima pravice voditi izvolitvenih postopkov, Svet oceni njihovo ustreznost na podlagi predloženih biografij in bibliografij, pripravljenih po pravilih iz osnutka meril za izvolitev v naziv, ob upoštevanju 14. člena tega akta;

-

z izjavo, v kateri predvideni nosilec zapiše, katere vrste pogodbenega razmerja bo sklenil z visokošolskim zavodom (delovno razmerje, podjemna pogodba, avtorska pogodba); pri nosilcih, ki so že zaposleni v visokem šolstvu oziroma raziskovalni dejavnosti, mora predlagatelj skladno z veljavnimi predpisi upoštevati najvišjo z zakonom dopustno neposredno in dodatno tedensko pedagoško obveznost ter raziskovalno in strokovno oziroma umetniško delo (ZViS, 63. člen, Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljnjem besedilu: ZDR);

-

s soglasjem delodajalcev, pri katerih je zaposlen, če se namerava v novem zavodu dopolnilno zaposliti (ZDR, 146. člen, ZViS, 63. člen);

-

z ugotovitvijo o sposobnosti za oblikovanje senata; senat članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda mora imeti najmanj 9, senat univerze pa najmanj 21 članov izmed visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, ki so (oziroma bodo) na tem zavodu v delovnem razmerju; člani morajo biti izbrani izmed predlaganih ustreznih nosilcev tako, da so enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline oziroma strokovna področja.

Če bo članica univerze ali samostojni visokošolski zavod študijske programe izvajal tudi zunaj kraja svojega sedeža (v nadaljnjem besedilu: dislocirana enota), se po merilih iz te točke ugotavlja izpolnjevanje pogojev tudi za dislocirano enoto.

3.

Prostori in oprema. Prostorske razmere se ocenjujejo po merilih, ki jih uporablja strokovna služba ministrstva, pristojna za investicije v visokem šolstvu.

Ocenjuje se tudi primernost laboratorijev, informacijsko-komunikacijske in druge učne tehnologije ter druge opreme, potrebne za izvajanje študijskih programov ter znanstveno-raziskovalne oziroma umetniške in strokovne dejavnosti.

Kot dokazilo o prostorih se upošteva:

-

izpis iz zemljiške knjige ali drugo ustrezno dokazilo o lastništvu ali

-

najemna pogodba, sklenjena najmanj za čas trajanja študijskega programa.

Primernost študijskih knjižnic se ocenjuje po merilih, določenih v skladu z zakonom o knjižničarstvu.

Če bo članica univerze ali samostojni visokošolski zavod študijske programe izvajal tudi v dislociranih enotah, se po merilih iz te točke ugotavlja izpolnjevanje pogojev tudi za dislocirano enoto.

4.

Spremljanje in ocenjevanje dela. Predvideni samoevalvacijski postopki visokošolskega zavoda morajo zagotavljati sprotno spremljanje in ocenjevanje kvalitete in učinkovitosti dela. V teh postopkih morajo sodelovati tudi študentje.

5.

Potrebe in zaposlitvene možnosti. Strateška vloga predlaganega visokošolskega zavoda v gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju oziroma pri ohranjanju nacionalne identitete; analitično utemeljeno potencialno zadostno zanimanje kandidatov za študij, zaposlitvene potrebe oziroma zakonska ureditev poklicev, za katere se zahteva predvidena izobrazba.

6.

Finančna sredstva. Ocena finančnih sredstev, potrebnih za ustanovitev (zagonska sredstva) in delovanje visokošolskega zavoda, in predvideni viri se pripravi skladno z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za visoko šolstvo. Če je med predvidenimi viri državni proračun, mora predlagatelj priložiti mnenje ministrstva, pristojnega za financiranje visokega šolstva.

4. člen

(merila za akreditacijo dislocirane enote visokošolskega zavoda)

Članica univerze ali samostojni visokošolski zavod lahko naknadno, po končani akreditaciji visokošolskega zavoda, začne izvajati študijske programe v dislocirani enoti, če Svet ugotovi, da so izpolnjeni pogoji po merilih iz 2. in 3. točke prejšnjega člena.

5. člen

(merila za ponovno akreditacijo visokošolskih zavodov)

Pri ponovni akreditaciji visokošolskih zavodov in njihovih dislociranih enot se smiselno uporabljata 3. in 4. člen tega akta, upoštevajo pa se tudi ugotovitve iz poročil o zunanji evalvaciji visokošolskega zavoda in študijskih programov.

6. člen

(merila za akreditacijo študijskih programov za pridobitev izobrazbe oziroma za izpopolnjevanje)

Pri oblikovanju soglasja k študijskemu programu za pridobitev izobrazbe in študijskemu programu za izpopolnjevanje visokošolskega zavoda – članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda (ZViS, 32. člen) se upoštevajo naslednja merila:

-

ustreznost raziskovalnih oziroma strokovnih podlag študijskega programa (temeljno oziroma razvojno in aplikativno raziskovanje) ter kadrovskih in materialnih pogojev za njegovo izvedbo,

-

ustreznost formalne ter vsebinske strukturiranosti programa (zlasti strokovna konsistentnost, sodobnost vsebin programa ter skladnost vsebin in ciljev programa),

-

ustreznost načinov in oblik študija ter študijskih virov,

-

ustreznost načinov preverjanja in ocenjevanja znanja ter pogojev za napredovanje in dokončanje študija,

-

ustreznost strokovnega oziroma znanstvenega naslova,

-

ustreznost evalvacijskih postopkov programa,

-

ustreznost programa za pridobitev znanja, ki ga potrebuje gospodarstvo oziroma delodajalci, ter možnosti za zaposlitev diplomantov,

-

ocena finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje študijskega programa, in predvideni viri,

-

usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih, še posebej usklajenost z minimalnimi zahtevami za praktično izobraževanje, navedenimi v ustrezni direktivi, in sicer 93/16/EEC za zdravnike, 78/1027/EEC za veterinarje, 80/155/EEC za babice, 77/453/EEC za medicinske sestre, 78/687/EEC za zobozdravnike in 85/432/EEC za farmacevte.

7. člen

(merila za sestavo študijskih programov za pridobitev izobrazbe)

Ob upoštevanju zakona (ZViS, 32. do 42. in 66. člen) in statuta visokošolskega zavoda, pri reguliranih poklicih pa tudi predpisov EU, študijski program vsebuje naslednje obvezne sestavine:

1.

splošne podatke o programu:

-

navedba naslova (imena) programa,

-

navedba stopnje (in vrste) programa: dodiplomski študijski program (univerzitetni študijski program, visokošolski strokovni študijski program); podiplomski študijski program (magistrski študijski program, doktorski študijski program),

-

navedba, ali gre za interdisciplinarni, dvojni ipd. program,

-

navedba smeri, če jih program ima,

-

navedba študijskega področja iz Iscedove klasifikacije, v katerega se program razvršča, in navedba znanstvenih disciplin iz Frascatijeve klasifikacije, na katerih temelji študijski program;

2.

opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo; pojem kompetenc se nanaša na sodobne izobraževalne teorije in projekte, po katerih s tem pojmom označujemo usposobljenost diplomanta kot dinamično kombinacijo lastnosti, ki so povezane z dosežki v danem študijskem programu (študijski oziroma učni dosežki), predvsem glede na doseženo znanje in njegovo uporabo, oziroma glede na to, kaj naj bi bili študenti sposobni napraviti po koncu izobraževalnega procesa, npr.

(a) splošne kompetence:

-

sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic,

-

obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje,

-

sposobnost uporabe znanja v praksi,

-

avtonomnost v strokovnem delu,

-

razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju,

-

etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki,

-

kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju) itd.,

(b)

predmetnospecifične kompetence (tu brez aplikacije na posebno disciplinarno področje):

-

poznavanje in razumevanje utemeljitve (utemeljitev) in zgodovine (razvoja) temeljne discipline (stroke),

-

sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov,

-

koherentno obvladanje temeljnega znanja, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije,

-

sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline (stroke),

-

razumevanje splošne strukture temeljne discipline (stroke) ter povezanosti med njenimi poddisciplinami,

-

razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih delovnih problemov,

-

razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na določenem strokovnem področju,

-

uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na določenem strokovnem področju itd.;