Sklep o določitvi socialno varstvenih in zdravstvenih zavodov ter delovnih mest, za katera se izplačuje dodatek iz 9. točke prvega odstavka 19. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor

1411. Sklep o določitvi socialno varstvenih in zdravstvenih zavodov ter delovnih mest, za katera se izplačuje dodatek iz 9. točke prvega odstavka 19. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor

Na podlagi 9. točke prvega odstavka 19. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 99/24) minister za solidarno prihodnost, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrica za zdravje s soglasjem reprezentativnih sindikatov za dejavnosti zdravstva in socialnega varstva izdajajo

S K L E P
o določitvi socialno varstvenih in zdravstvenih zavodov ter delovnih mest, za katera se izplačuje dodatek iz 9. točke prvega odstavka 19. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor

Dodatek za neposredno delo z osebami iz prve do pete alineje 9. točke prvega odstavka 19. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 99/24; v nadaljnjem besedilu: KPJS) se izplačuje pri javnih zavodih, ki v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, opravljajo socialnovarstveno storitev institucionalno varstvo, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji oziroma pomoč družini na domu in javnih zavodih, ki v skladu z zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo, izvajajo dolgotrajno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).

Dodatek za neposredno delo z osebami iz pete alineje 9. točke prvega odstavka 19. člena KPJS se izplačuje pri javnih zdravstvenih zavodih.

Dodatek za neposredno delo z osebami z duševno, telesno ali senzorno motnjo v skladu s prvo, drugo, tretjo in četrto alinejo 9. točke prvega odstavka 19. člena KPJS se pri javnih zdravstvenih zavodih, ki v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, izvajajo zdravstveno dejavnost, izplačuje za:

Oddelek za invalidno mladino Stara Gora v Splošni bolnišnici Dr. Franc Derganc Nova Gorica in

Center za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični.

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za neposredno delo z osebami iz prve do četrte alineje 9. točke prvega odstavka 19. člena KPJS na delovnih mestih v plačnih podskupinah F1, F2, E1, E3 ali E4, ki so pri izvajalcu sistemizirana v aktu o sistemizaciji v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti, na področju izvajanja socialne oskrbe, tudi v delu programa vzgoje in izobraževanja, dolgotrajne oskrbe, zdravstvene dejavnosti ter delovnih mestih strežnica v socialnem varstvu in voznik oseb s posebnimi potrebami, kjer se v skladu s kadrovskimi normativi na področju socialnega varstva izvaja osnovna oskrba. Izjemoma se lahko v skladu s prejšnjim stavkom, če gre za primere iz druge alineje tretjega odstavka tega člena, dodatek izplačuje tudi na delovnih mestih iz plačne skupine F9.

Delovna mesta v javnih socialno varstvenih zavodih, ki so pri izvajalcu sistemizirana v aktu o sistemizaciji, za katera se izplačuje dodatek za delo z osebami z demenco, za katere je potreben povečan nadzor v skladu s peto alinejo 9. točke prvega odstavka 19. člena KPJS, so delovna mesta iz kolektivne pogodbe dejavnosti v plačnih skupinah F1 in F2 ter izjemoma tudi v plačni skupini F9, glede na posebnosti, ki so določene v drugi alineji tega odstavka, za čas, ko se delo opravlja z uporabniki, pri katerih je diagnoza demenca za te uporabnike razvidna iz zdravstvene dokumentacije in je zapis o potrebi po povečanem nadzoru in poteku povečanega nadzora za te uporabnike zabeležen v zdravstveni dokumentaciji oziroma to izhaja iz strokovne ocene potreb uporabnika v socialnovarstveni dokumentaciji ter gre za:

neposredno delo z uporabniki na področju socialne oskrbe, zdravstvene nege ali rehabilitacije, pri čemer se obseg neposrednega dela lahko ugotavlja mesečno na podlagi spremljanja dela javnega uslužbenca ali pa se na podlagi trimesečnega spremljanja s sklepom pristojnega organa javnega zavoda določi delež delovnega časa, v katerem javni uslužbenec opravlja neposredno delo s temi uporabniki, ali

povezane procese in posebne metode dela v osnovni in socialni oskrbi ter dolgotrajni oskrbi z namenom krepitve samostojnosti uporabnika, ki potrebuje podporo pri bivanju, organiziranju prehrane ali tehnični oskrbi, pri čemer so te posebnosti utemeljene s strani delodajalca ter se obseg neposrednega dela lahko ugotavlja mesečno na podlagi spremljanja dela javnega uslužbenca ali pa se na podlagi trimesečnega spremljanja s sklepom pristojnega organa javnega zavoda določi delež delovnega časa, v katerem javni uslužbenec opravlja navedeno delo s temi uporabniki.