TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 221/2001-2 z dne 4. 4. 2002 se ne sprejme.

Vrhovno sodišče je razumno pojasnilo, da se je v času izdaje prvostopne odločbe po 54. členu ZUN izdalo lokacijsko dovoljenje na območjih, ki so se urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji, le na podlagi lokacijske dokumentacije. Ta se je po 55. členu ZUN lahko izdelala na podlagi določb prostorskih ureditvenih pogojev, ker so se šele z njimi konkretizirale planske odločitve v zvezi z urejanjem prostora tako, da je bila omogočena njihova realizacija v prostoru. Hkrati je ugotovilo, da so prostorski ureditveni pogoji na spornem območju dopuščali spremembo namembnosti objektov za kmetijstvo in gozdarstvo, ne pa za dejavnosti, ki jih navaja pritožnik. Sodišče je s tem svojo odločitev oprlo na razlago Zakona, ki ji ni mogoče očitati arbitrarnosti, zato pritožniku ni bilo poseženo v pravico iz 22. člena Ustave. Pri tem pa Ustavno sodišče posebej opozarja, da je z odločbo U-I- 261/99 z dne 9. 11. 2000 (Uradni list RS, št. 111/2000 in Odl. US IV, 256) razveljavilo Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine Radovljica, za katerega pritožnik zatrjuje, da je parcelo, ki je predmet razveljavljenega lokacijskega dovoljenja opredelil kot stavbno zemljišče. Glede na navedeno je očitno neutemeljen tudi očitek pritožnika o kršitvi 74. člena Ustave.