TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Ni sporno, da je tožnik prošnjo za mednarodno zaščito vložil na Madžarskem, Norveškem in v Grčiji. Prav tako ni sporno, da je tožnik na odločitev o svoji prošnji počakal na Norveškem in v Grčiji, na Madžarskem pa ne. S sklicno številko "1" (case ID HR12100500858F) pa je tožnik opredeljen tudi v zvezi s Hrvaško, kar po presoji sodišča pomeni, da so mu bili tudi v tej državi članici prstni odtisi vzeti kot prosilcu za mednarodno zaščito. Na ugotovitev, da je na Hrvaškem vložil prošnjo za mednarodno zaščito, pa nakazujejo tudi njegove izjave ob izreku obravnavanega ukrepa, da je prejel izkaznico prosilca za mednarodno zaščito ter mesec in pol bival v azilnem domu. Ob tem, da je v preteklosti že vložil prošnjo za mednarodno zaščito na Norveškem ter v Grčiji in v teh državah počakal do zaključka postopka, tožniku po presoji sodišča niso neznani postopki mednarodne zaščite, vključno z odvzemom prstnih odtisov, razgovorom z uradnimi osebami migracijskih organov, prejemom kartic prosilcev za mednarodno zaščito ter namestitvijo v ustreznih nastanitvenih kapacitetah posameznih držav in dolžnostjo počakati na odločitev pristojnega organa.

Ker je tožnik predhodno že vložil prošnjo na Madžarskem in Hrvaškem in ju pozneje zapustil, je tožena stranka po presoji sodišča pravilno ocenila, da se je izkazal za očitno begosumnega.

Tožnikove individualne okoliščine po presoji sodišča izkazujejo tako veliko nevarnost, da tožnik v Republiki Sloveniji ne bo počakal na predajo odgovorni državi članici, da jo je mogoče odvrniti le z najstrožjim ukrepom.